V Evropi in ZDA znani politiki izgubljajo svoje stolčke, oblast prevzemajo populisti. Na nemire niso imuni niti na Kitajskem in v nekaterih delih vzhodne Evrope. Poznavalec razmer Gerald Celente trdi, da se bodo revolucije po počitnicah razplamtele, čez zimo pa postale globalne. Da ima najbrž prav, pa ocenjuje tudi vse več ekonomistov, glede na trende gibanja cen hrane in brezposelnosti, ki naj bi resničnost postali v prihodnjih mesecih. Tukaj je zbirka 16 dokazov, kako finančna in družbena kriza vodi v lokalne nemire, ki bi lahko postali tudi globalni.
1. Konec tunizijskega predsednika Ben Alija
Po 23-ih letih je moral oditi zaradi zatiranja svobode, korupcije, visoke p brezposelnosti in nedosegljivih cen hrane. Še pred odhodom je menda na letala natovoril večjo količino zlata.
2. Alžirci so po 19-ih letih dosegli ukinitev izrednih razmer
V boju za nižjo brezposelnost, večjo možnost nakupa stanovanj, nižje cene hrane in boljše življenjske pogoje, so umrli 4 ljudje, 826 je bilo ranjenih, 1000 pa aretiranih.
3.V Jordaniji so dosegli menjavo ministrov, nižje cene hrane in pogonskih goriv, cilj pa so bile tudi višje plače in nižji davki. Junija so se začeli novi protesti za obsežne reforme.
4. Oman so nemiri zajeli 17. januarja. Težave: visoki stroški življenja, visoka brezposelnost in nizke plače. Dosegli so reorganizacijo vlade, 50.000 novih delovnih mest je bilo ustvarjenih v javnem sektorju in podjetjih z večinoma državnim lastništvom.
5. Januarja se je moral od oblasti posloviti tudi egiptovski predsednik Hosni Mubarak. S tem naj bi se končala policijska brutalnost, izredne razmere, korupcija, visoka brezposelnost, inflacija in minimalna plača. Končno pa naj bi dosegli tudi svobodne volitve. Umrlo je vsaj 840 ljudi, 6000 je bilo ranjenih. Rezultatov še vedno ni, zato množica na trgu Tahrir spet vztraja od 13. julija.
6. Od 26. januarja pa do danes, je v Siriji umrlo že 1640 ljudi. Borijo se za učinkovito ustavo, več služb, zajezitev inflacije in konec korupcije.
7. Palestinski protesti so letos ob položaj spravili tudi premierja Sakama Fayyada. Ljudje zahtevajo gospodarsko rast, zaustavitev inflacije in izboljšave na trgu dela.
8.V Jemnu od 3. februarja dalje zahtevajo spremembo ustave, nova delovna mesta in preganjanje korupcije.
9. Protesti v Libiji so 15. februarja vodili v vojno, katere cilj je zamenjati Moamerja Gadafija. Doslej je umrlo 5000 ljudi, 3000 je pogrešanih, kljub posredovanju zveze NATO pa se boji nadaljujejo.
10. Maroški kralj Mohammed se je moral po januarskih protestih odpovedati delu oblasti, boj za reforme pa se nadaljuje od 29. junija. Ljudje zahtevajo več svobode, demokracijo in gospodarske reforme.
11. Rešitev krize, nižje obresti za posojila, rešitev bančnega sistema in reševanje vprašanja brezposelnosti. To so protestniki zahtevali od Irske vlade. Ker učinka ni bilo, so vladajočo stranko Fianna Fail zamenjali s Finne Gael.
12. Protestirali so tudi Nemci, ki z gospodarsko krizo nimajo večjih težav. Jih je pa razburila nesreča v japonski nuklearki Fukušima. Kanclerka Angela Merkel je zapovedala zaprtje starih elektrarn v Nemčiji, kljub temu je na deželnih volitvah, ki so sledile le nekaj dni za tem, CDU izgubila večino v deželnem svetu Baden-Wuerttemberga, kjer so bili na oblasti skoraj 60 let.
13. Finci so 17. aprila šli na ulice, da bi nasprotovali reševanju skoraj bankrotiranih držav v evro območju. Potem pa so šli še na volitve, kjer se stranka, ki je to idejo podpirala, dobila 34 parlamentarnih sedežev!
14. 29. maja so Italijanski volivci prisolili zaušnico premierju Silviu Berlusconiju, ki ga ne marajo tudi zaradi spolnih škandalov z mladoletnicami in vpletenosti v številne korupcijske škandale.
15. Protesti na Portugalskem, so z oblasti odnesli socialiste. Nasprotujejo 'zategovanju pasu',. Ki naj bi državo rešilo pred tem, da bo po vzoru Grčije za rešitev pred bankrotom potrebovala pomoč drugih držav članic evro območja.
16. Protesti na Tajskem so 3. julija na oblast postavili prvo žensko. Protestniki so zahtevali zdravstveno reformo, socialne transferje ter boljšo infrastrukturo.
Komentarji (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV