Spomnim se, ko sem pred leti delala v neki pisarni, kjer smo se med vročinskim valom hladili s klimo. Bila sem ena izmed tistih, ki se je pritoževala nad tem, da me sredi vročinskega vala zebe. In res – pri skoraj 37 stopinjah Celzija sem jaz za v pisarno nosila nogavice, dolge rokave in šal, da sem lahko preživela hlad in pihanje. 

Na žalost sem bila v pritoževanju in opozarjanju, da tolikšna temperaturna razlika ni normalna, osamljena. Še nekaj oseb se je pritoževalo, da jim piha v glavo in da imajo zato težave (glavoboli, težave s sinusi in zobmi, vnetja ušes, težave z ledvicami, bolečinami v sklepih in podobno). 

Ko doživiš šok

In tako sem iz dneva v dan prihajala v pisarno, kjer sem si nataknila nogavice (ja, vem, sandali ali natikači in nogavice ne gredo skupaj, ampak druge izbire nisem imela), oblekla majico z dolgimi rokavi in se zavila v bombažni šal. Na skrivaj sem si boleča ušesa pokrivala s šalom. Vsakič, ko sem šla na stranišče ali do kavomata, sem slekla nogavice in dolge rokave, saj se mi je bilo nerodno takšna sprehajati po podjetju. 

Mislila sem si, da je morda res kaj narobe z mano, saj so se nekateri še pritoževali, da bi lahko klimo še malo pojačali. O, strah in groza! Doživljala sem pravo agonijo, saj nisem vedela, kako naj se še zaščitim pred hladnim pihanjem, ki mi je povzročalo toliko zdravstvenih težav. 

Nekega dne je bilo zunaj 39 stopinj, termometer v pisarni pa je kazal komaj 22. Pripravila sem se, da skočim do trgovine po malico in najprej stopila na hodnik podjetja, kjer je bila temperatura že bolj normalna, nato pa hitro izstopila pred stavbo podjetja. Mislila sem, da me bo kap – nenadna bolečina v glavi oz. sinusih, vrtelo se mi je, stemnilo pred očmi, nisem mogla priti do zraka in stiskalo me je v prsih. Toliko moči sem še imela, da sem opotekajoče se vrnila na recepcijo podjetja in nekako prišla k sebi. 

In če zakon zgornjo mejo temperature delovnih prostorov določa, je zaskrbljujoče to, da spodnje meje ne določa. In zato se dogaja, da ponekod zaposleni sredi tropske vročine v pisarnah zmrzujejo in doživljajo temperaturne šoke. 

Klime so dobrodošle, a le, če se jih pravilno uporablja ter se ne pretirava s temperaturnimi razlikami. Prenizke temperature, še posebej v pisarnah, kjer prevladuje sedeči način dela, slabo vplivajo na zdravje in počutje zaposlenih. Občutki premraženosti in neugodja, poslabšanje kroničnih bolezni ali določenih simptomov – revmatska obolenja, migrene, glavoboli, težave z ušesi, sinusi, očmi, zobmi, ginekološke težave, težave z ledvicami in mehurjem ... Vse to so težave, ki jih ne bi bilo, če bi upoštevali neke normalne meje zgornjih in spodnjih temperatur na delovnih mestih. 

Kaj torej storiti, če sredi vročinskega vala hodite delat v pisarno, kjer je kot v hladilnici? Res je sicer, da ima zaposleni pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso izvedeni predpisani varnostni ukrepi.

V primeru previsoke ali prenizke temperature bi lahko zaposleni odklonil delo, če bi ta neprimerna temperatura neposredno ogrožala njegovo življenje in zdravje. Za to delavci potrebujejo medicinsko dokumentacijo, iz katere so razvidna tveganja. 

Zaposleni lahko tudi odkloni delo, če ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu in sprejetimi varnostnimi ukrepi ter usposobljen za varno in zdravo delo ali če delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda. 

Kaj pa višja temperatura?

Temperatura v delovnih prostorih ne sme preseči +28 stopinj Celzija. Izjema so t. i. vroči delovni prostori (visoke temperature so npr. posledica izvajanja tehnoloških procesov), kjer temperatura zraka lahko preseže +28 stopinj Celzija, vendar mora delodajalec v takih primerih poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 stopinj Celzija.