Minimalna bruto plača se je v zadnjem desetletju vztrajno višala. Če je leta 2011 znašala 748,10 evra, se je letos dvignila že na 940,58 evra. Prihodnje leto pa bi se morala znova zvišati. Delavec je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Sloveniji dela polni delovni čas.

Koliko bo po novem letu znašala minimalna plača, za zdaj ne ve nihče. Po 1. januarju 2021 se bo namreč začela uporabljati nova formula za izračun minimalne plače, na podlagi katere bo moral najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Uradnega podatka o tem, koliko znašajo minimalni življenjski stroški, pa še ni.

'Smo brez ene najbolj relevantnih informacij za načrtovanje letnih odhodkov podjetij'

Zaradi negotovosti številni delodajalci že od začetka epidemije covid-19 opozarjajo, da bo dvig minimalne plače po tako katastrofalnem letu predstavljal velik izziv za mnoga podjetja, ki niti ne vedo, kako in ali se bodo lahko obdržala. 

"Dejstvo je, da višine minimalne plače kot posledice nove definicije mnoga podjetja niso zmogla še v času, ko smo imeli gospodarsko rast, za leto 2021 pa glede na novi zakon (ki v popolnosti izključuje vlogo delodajalcev in sindikatov pri določanju zneska) višino minimalne plače določa formula v razponu zneska minimalnih življenjskih stroškov – s tem podatkom (uradnim) pa trenutno v Sloveniji ne razpolagamo. Tako smo v času, ko podjetja pripravljajo ali celo zaključujejo poslovne načrte za leto 2021, brez ene najbolj relevantnih informacij za planiranje letnih odhodkov podjetij," opozarjajo v Združenju delodajalcev Slovenije. 

Tudi v Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) so vladi predlagali, da se minimalna plača zamrzne na letošnjo raven. "OZS sicer vseskozi zagovarjamo dostojne plače za dostojno življenje. Zaradi trenutne situacije, ko si mnogi še niso povsem opomogli od posledic epidemije Covid-19 in ko so razmere še vedno negotove, pa smo predlagali, da v letu 2021 minimalna plača znaša 940,58 evrov in se ne izračunava v skladu s formulo," so pojasnili.

Višina minimalnih življenjskih stroškov bo objavljena v Uradnem listu, najkasneje v roku 3 mesecev po spremembi zneska minimalnih življenjskih stroškov. "Izračuni v danem trenutku še niso pripravljeni, pričakovali pa bi, da bi bila minimalna plača v letu 2021 višja kot letos," pravijo na OZS.

GZS: Leto 2021 ni leto za eksperimente, temveč za okrevanje

Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poudarjajo, da je leto 2020 zaradi posledic covid-19 izjemno negotovo. "Pričakujemo več kot 7-odstotno zmanjšanje BDP, vendar imamo številne dejavnosti in podjetja v skoraj vseh dejavnostih, ki so zaradi posledic covid-19 prizadeta še mnogo bolj. Ne le v turizmu, tudi v številnih drugih storitvenih dejavnostih, pa tudi v nekaterih delih industrije, je še vedno velik krč v poslovanju, in tudi za prvo polletje 2021 so napovedi o okrevanju negotove. Vsako povečevanje stroškov poslovanja bo samo še dodatno zamajalo stabilnost podjetij, kar se odrazi v povečanju števila brezposelnih in tudi stečajev podjetij. Temu sledi zmanjševanje likvidnosti drugih gospodarskih subjektov in potem se zamaje stabilnost celotnega poslovnega okolja," pravijo na GZS.

Kot poudarjajo, je Slovenija po višini minimalne plače v razmerju do povprečne plače že zdaj na prvem mestu v Evropi. "Predlani sprejeta zakonodaja, ki z naslednjim letom uvaja novo formulo za izračun minimalne plače, je še en slovenski unikum. Leto 2021 pa ni leto za eksperimente, temveč za okrevanje."

Od vlade pričakujejo, da bo upoštevala njihove pozive in analize ter sprejela težko politično, a po njihovem mnenju logično makroekonomsko odločitev in podprla zamrznitev uveljavitve zakonskih sprememb minimalne plače v letu 2021. V nasprotnem, opozarjajo, se bodo posledice ukrepa preselile v proračun, saj bo morala vlada povečati izdatke za nadomestila brezposelnih zaradi večjega priliva med brezposelne, povečali se bodo tudi izdatki za druge socialne transferje. 

"Na GZS ocenjujemo, da bo med 5000 in 25.000 sedaj zaposlenih, ki prejemajo plačo, vplačujejo v proračun ter pokojninsko in zdravstveno blagajno, postalo odvisno od državnih nadomestil. Bojimo se tudi, da bi to povzročilo trajno povečanje strukturne brezposelnosti, saj so v prejšnji krizi, enako se kaže tudi letos, delo najprej izgubili tisti, ki imajo manj kompetenc, zato težko pozneje pridejo do nove zaposlitve," pravijo na GZS.

Kaj dvig minimalne plače pomeni za podjetje? 

Kot poudarjajo na GZS, tudi v podjetjih, kjer nimajo veliko zaposlenih na minimalni plači, njeno administrativno dvigovanje brutalno posega v plačne modele in uničuje plačna razmerja. "Za podjetja, ki se jim ne cedita med in mleko, pa je dvig minimalne plače lahko usoden. Po podatkih Ajpesa je leta 2019 več kot 50.000 zaposlenih delalo v podjetjih, ki so imela manj kot 20.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, prek 110.000 pa v podjetjih, ki so imela manj kot 25.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Ta podjetja večino ustvarjene dodane vrednosti namenjajo za plače, za razvoj jim skoraj nič ne ostane, zato tudi plač ne morejo dvigovati. Taka podjetja bodo verjetno prej ali slej ugasnila. A če jih ugasnemo prehitro, odrežemo tudi del zaposlenih, ki se nikoli več ne zaposlijo. Prestrukturiranje gospodarstva terja čas, če ga želimo izpeljati brez družbenih žrtev," opozarjajo na Gospodarski zbornici. 

Zanimalo nas je tudi, koliko mora delodajalec odšteti za enega delavca, če mu želi izplačati 700 evrov neto plače, kot je znašala letošnja minimalna plača (brez dodatkov). "Po naših izračunih je strošek delodajalca za delavca z minimalno plačo 1275 evrov. Namreč k minimalni (bruto) plači 940 evrov je treba prišteti še prispevke delodajalca ter stroške prevoza in malice. Delavec torej prejme minimalno neto plačo v višini 700 evrov, dodatnih 180 evrov za prevoz in malico, kar je skupaj 883 evrov neto. Prišteti je treba še različne dodatke, tako da je dejansko mesečno izplačilo višje od te številke. Vsak zaposleni pa prejme tudi letni regres, česar brezposelni seveda nimajo," pojasnjujejo na GZS.

V Sloveniji je po podatkih zadnjega poročila Eurofunda (Minimum wages in 2019 – Annual review) najnižje plače (do 1,1-kratnika minimalne plače) prejemalo okoli sedem odstotkov zaposlenih (okoli 61.800 ljudi). Minimalna plača je letos dosegala že okoli 55 odstotkov povprečne plače. "Če bi v Sloveniji toliko energije, kot jo vlagamo v razprave o minimalni plači, namenili povprečni plači, bi že imeli bistveno bolj normalno obdavčitev vseh plač," poudarjajo na GZS.