Inšpektorat za delo je v letu 2020 prejel 9260 prijav kršitev, povezanih z delovnopravno zakonodajo. To je precej več kot leto poprej, ko so prejeli 7215 prijav. "Na področju varnosti in zdravja pri delu smo prejeli 2043 prijav, na področju delovnih razmerij 6867, socialna inšpekcija pa je prejela 350 novih prijav," so nam pojasnili na Inšpektoratu za delo (IRSD).

Inšpektorji so se na teren odpravili 17.334–krat. Od tega so največ, kar 10.031 inšpekcijskih pregledov opravili na področju nadzora delovnih razmerij. Na področju nadzora varnosti in zdravja pri delu pa so opravili 7016 inšpekcijskih pregledov. 

"V okviru teh nadzorov je IRSD v letu 2020 izvedel tudi devet usmerjenih akcij nadzora oziroma poostrenih celoletnih usmerjenih nadzorov, s katerimi nadziramo izvajanje zakonodaje s področja delovnih razmerij ter zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcih v dejavnostih, v katerih se določene kršitve pogosteje ugotavljajo ali za katere ocenjujemo, da predstavljajo največje tveganje z vidika pojavljanja kršitev ter zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, oziroma preverjamo izvajanje določenih zakonskih institutov," pravijo na inšpektoratu. 

Izkupiček nadzorov je ta, da so inšpektorji na vseh treh področjih lani odkrili 19.028 različnih kršitev. Na podlagi tega so izdali 9508 upravnih in prekrškovnih ukrepov in podali 29 naznanil sumov storitve kaznivega dejanja oziroma kazenskih ovadb. "Izrečenih je bilo za 4.011.975,86  evra glob. Izdali smo tudi sedem odločb o zadržanju učinkovanja prenehanja delovnega razmerja zaradi odpovedi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1," so poudarili. 

Največ kršitev pri izplačilu plač in dodatkov

Inšpektorji so ugotovili 8708 kršitev na področju delovnih razmerij. Najpogosteje je šlo za kršitve glede plačila za delo in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Tovrstnih kršitev so zaznali kar 4720. 

Tudi terenske ugotovitve Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so podobne: kršitev je bilo veliko na številnih področjih, največ na področju izplačila plač in dodatkov. "Tu se pojavljajo številne kršitve: neizplačane plače, premalo izplačane plače (neizplačilo dodatkov, nadur), neizplačilo delovne uspešnosti, nepravilne odmere dodatka na preteklo delo, nepravilne določbe v pogodbah o zaposlitvi o plači oziroma zloraba inštituta t. i. individualnih pogodb, zajemanje dodatkov v osnovni plači," naštevajo sindikalisti. 

Kršitve v zvezi z delovnim časom, nezakonite odpovedi ...

Pri inšpekcijskih nadzorih so bile na drugem mestu po številčnosti kršitve v zvezi z zaposlovanjem v širšem smislu, ki jih je bilo 905. Na tretjem mestu po pogostosti pa so bile nepravilnosti v zvezi z evidencami na področju dela in socialne varnosti, ki so jih zaznali 637. 

Poleg tega so inšpektorji lani ugotovili tudi 550 kršitev v zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem odmorov in počitkov. Prav to kot posebno problematiko izpostavljajo tudi v sindikatih. Sami so namreč na terenu zaznali številne primere, ko so delodajalci delavcem enostransko odrejali dopust oziroma jim včasih dopust tudi kar brisali. Prav tako številnim delavcem delodajalci niso izplačali regresa ali pa so z izplačilom zamujali. Delavci so opozorili tudi na nepravilne obračune nadomestil za letni dopust, praznike in podobno. 

"Pogoste so kršitve glede delovnega časa, veliko kršitev je zaznanih tudi pri neizplačilu kriznega dodatka v začetku leta 2021 ali nepriznavanju dodatkov za nevarne pogoje dela, denimo covidnega dodatka. Kolegice in kolegi se dnevno srečujejo tudi s pritiski na sindikate in delavce, naj se zmanjša število dodatnih dni letnega dopusta (sprememba kriterijev v PKP in splošnih aktih delodajalca)," opozarjajo v ZSSS.

Inšpektorji so ugotovili tudi 405 kršitev v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Področje odpovedi so izpostavili tudi v ZSSS. "Tu se veliko ukvarjajo z nezakonitimi odpovedmi, nepodaljševanjem pogodb za določen čas, predvsem v panogi gostinstva in turizma in predvsem tujim delavcem, ter z nezakonitimi odpovedmi delavcem, ki jim manjka manj kot pet let do upokojitve," so pojasnili v ZSSS.

Kot pravijo na inšpektoratu, so največ kršitev na področju delovnih razmerij ugotovili v dejavnosti gradbeništva (1362 kršitev). Sledile so dejavnost gostinstva (1019 kršitev), dejavnost proizvodnje (1006 kršitev) in dejavnost trgovine (755 kršitev).

Na Zvezi svobodnih sindikatov pa so opozorili tudi na specifike javnega sektorja. "Tu teren poroča predvsem o spornem odrejanju dela, ali na domu ali v službi, in s tem povezanim plačilom dodatka za delo v rizičnih razmerah; o kršitvah na področju plačevanja redne delovne uspešnosti (to je do 5 odstotkov) in dodeljevanju dodatkov, predvsem glede tega, kdo je upravičen do dodatka za pripravljenost. Javni uslužbenci prav tako nekaj let niso bili upravičeni do napredovanj, sedaj so največji problem ocenjevanja zaposlenih, predvsem nejasna merila za uvrščanje v razrede," je pojasnila Sanja Leban Trojar, izvršna sekretarka ZSSS za izobraževanje in odnose z javnostmi.

Za omilitev oziroma odpravo posledic koronavirusne bolezni je vlada lani sprejela tudi več intervencijskih zakonov, ki so se v precejšnji meri nanašali na delovnopravno področje, poleg tega pa so bili na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) sprejeti tudi številni odloki Vlade RS za zajezitev in obvladovanje te bolezni. "Glede intervencijske zakonodaje s področja delovnih razmerij je bilo ugotovljenih 215 kršitev," so še dodali na inšpektoratu. 

Na področju varnosti in zdravja pri delu pa so inšpektorji ugotovili 10.289 kršitev. Od tega se je največ kršitev nanašalo na ocenjevanje tveganj in izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja (2501 kršitev). Sledile so kršitve glede urejenosti in varnosti delovnih mest na prostem (1454 kršitev), nato kršitve glede zagotavljanja zdravstvenega varstva delavcev (1335 kršitev), kršitve glede usposabljanja delavcev za varno opravljanje dela (919 kršitev) ter kršitve glede zagotavljanja osebne varovalne opreme (937 kršitev). 

Tudi v prvih štirih mesecih letošnjega leta veliko kršitev

Po začasnih podatkih so inšpektorji za delo v prvih štirih mesecih (do 29. aprila) letošnjega leta opravili že 8347 inšpekcijskih nadzorov, kar je skoraj pol toliko, kot so jih opravili v celotnem lanskem letu. Pri tem so ugotovili 6536 kršitev in izrekli 3628 različnih ukrepov. 

"Največ kršitev smo ugotovili v dejavnostih gradbeništvo (1184 kršitve), trgovina (802 kršitvi), gostinstvo (426 kršitev) ter promet in skladiščenje (391 kršitev). Opozarjamo, da tudi v tem letu na te podatke vplivajo ukrepi Vlade RS, namenjeni preprečevanju širjenja koronavirusa, in sicer z vidika odprtja oziroma zaprtja posameznih dejavnosti," so sporočili iz IRSD.

Največ doslej ugotovljenih kršitev v tem letu se je nanašalo na plačilo za delo (2226 kršitev), ocenjevanje tveganj in izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja (1225 kršitev). Sledile so kršitve glede zagotavljanja zdravstvenega varstva delavcev (263 kršitev), kršitve glede evidenc na področju dela in socialne varnosti (198 kršitev) in kršitve glede delovnega časa (164 kršitev). Inšpektorji so ugotovili tudi 116 kršitev intervencijske zakonodaje s področja delovnih razmerij.

Če so bila lani, ob prvem zapiranju zaradi epidemije, nekaj tednov skoraj vsa vprašanja povezana izključno s koronavirusom, se letos ob podobnem času na ZSSS ukvarjajo s precej širšo oziroma skoraj "standardno" sindikalno tematiko, pravi Leban Trojarjeva. "Torej s kršitvami na področju plač, dodatkov, odpovedi … Vseeno pa se ob vsakem sprejetem 'protikoronskemu zakonu' (PKP) spremenimo v klicno službo, ki – poleg zaznavanja in odpravljanja kršitev – razlaga in tolmači tudi vse zadrege, ki jih spremembe prinašajo delavkam in delavcem," pravi. 

Pojavljajo pa se tudi povsem specifični primeri, kot so ga denimo zaznali na Gorenjskem. Tam se sindikalisti ukvarjajo s primerom v dejavnosti gostinstva in turizma, ko večji delodajalec napotuje zaposlene na testiranje v občino, kjer živijo, ker je tako test brezplačen. Pri tem pa opozarjajo, da zaposlenim delodajalec ne povrne potnih stroškov, za čas testiranja jim prizna le pol delovne ure. Zaradi vseh primerov kršitev, vprašanj, dilem in problemov delavcev v ZSSS menijo, da se stanje glede kršitev delavskih pravic še zdaleč ni umirilo. "Zagotovo lahko rečemo, da je kršitev absolutno preveč," je zaključila Legan Trojarjeva.