Ni važno, kdo koliko zasluži, o denarnih zadevah morata odločati skupaj

Denar sam po sebi nima nikakršne moči, gre le za kos papirja, ki ima neko vrednost. Pri parih pa se zato toliko bolj izpostavi psihološki učinek denarja, saj lahko pri njegovem razporejanju v odnosu med žensko in moškim hitro pride tudi do tako imenovane “igre prevlade”. Največkrat se dogaja, da partner, ki zasluži več, meni, da njegovo mnenje šteje več ali da je samo on tisti, ki lahko odloča o finančnih zadevah.

Suze Orman, svetovno priznana finančna svetovalka tovrstno obnašanje imenuje kar nesmisel ali “relationship insanity“. Partnerske zveze zagotovo ne prenesejo takega neravnotežja med partnerjema, še manj pa nespoštovanja do partnerja, ki večkrat hodi z roko v roki s tovrstnim prepričanjem. Finančna komponenta mora biti preprosto skupna. Osnovno in prvo pravilo je torej, da glas vsakega šteje enako, ne glede na to, iz čigave denarnice prihaja denar. Pri tem imajo največ težav ravno pari, ki svoja življenja združijo v kasnejšem obdobju življenja in s seboj v zvezo prinesejo dolgoletno finančno samostojnost in neodvisnost.

Ali ločene finance prinašajo uspeh?

Najboljša osnova za pare, ki imajo različne dohodke, je sistem, kjer v skupno vrečo dodata vsak enak delež in ne enako količino denarja. Prav zato se mora na denar gledati iz relativnega vidika (kolikšen delež vaše plače predstavljajo stroški) in ne iz absolutnega, kjer vsak za stroške nameni  polovico denarja, ne glede na višino plače. 

Ponazorimo to s konkretnim primerom. Vi mesečno zaslužite 2.000 evrov, vaš(a) partner(ica) 1.300 evrov, vajini skupni mesečni stroški pa znašajo 1.500 evrov. Če jih bosta plačala vsak pol, to pomeni, da ste vi v skupne namene dali 37,5 odstotka svoje plače, vaš življenjski sopotnik pa bo ob skoraj 60 odstotkov svoje plače. Ni ravno pravično, kajne, še posebej če za izhodišče vzamete dejstvo, da bosta nosila vsak polovico bremena.

In kako do pravičnega izhodišča?
Seštejte vse stroške, v zgornjem primeru smo uporabili znesek 1.500 evrov. Nato seštejte še oba dohodka (2.000 + 1.300) in tako dobimo skupen prihodek v višini 3.300 evrov. Če primerjamo kolikšen delež predstavljajo skupni stroški v skupnem dohodku, ugotovimo, da to znaša 45,5 odstotka (1.500 evrov delimo s 3.300 evrov) . Pravična razdelitev bi torej bila le v primeru, da vsak odmeri 45,5 odstotka svoje plače – tako boste vi odšteli 910 evrov in vaš partner 590 evrov, obema pa bo ostalo še več kot 50 odstotkov zaslužka.