Medtem ko se večina uporabnikov zaveda, če že ne spoštuje, nevarnosti, ki jih prinaša odpiranje neznanih in praviloma škodljivih priponk, pa se lahko nevarnost skriva v vsakdanjem, na prvi pogled običajnem sporočilu, ki ga dobimo po elektronski pošti.

Ponavadi nam želijo pokazati kaj zanimivega, nekaj, kar se skriva na drugi strani linka, ki pelje na stran ali strežnik, ki bo našemu računalniku škodoval. V to kategorijo spada tudi "povratna" elektronska pošta, ki se v največji meri pojavlja pri enem izmed večjih in bolj priljubljenih ponudnikih brezplačnega poštnega predala Gmail.

Sporočilo je generirano tako, da smo kot pošiljatelj pošte prikazani kar mi, torej naš naslov, v sporočilu pa navadno piše, da prejemnik zaradi napake ni prejel našega sporočila, podrobnosti o tem pa naj bi bile na linku, ki ga vsebuje tako sporočilo. K sreči Gmail večinoma takšna sporočila premakne v mapo neželenih sporočil, zato je edino pravilno, da jih brez pomišljanja – izbrišete.

Tudi večina čisto "pravih" spletnih strani vsebuje enega ali več programskih elementov, ki zbirajo različne podatke, statistiko naših obiskov in navade, ki jih uporabniki oziroma obiskovalci imamo. Praviloma "piškotki" ne povzročijo kakšne škode, a vendar strokovnjaki svetujejo, da jih tu in tam občasno pobrišemo oziroma da to stori namesto nas kakšen antivirusni program – večina pomembnejših programov takšna opravila zlahka obvlada.

Prav zaradi takšnih sporočil čedalje več podjetij onemogoča HTML prikaz in dovoljuje le tekstovno različico elektronske pošte. Če ste v dvomih, izbrišite takšno sporočilo, ne da bi ga pogledali. Če je sporočilo res pomembno, ga bo pošiljatelj najbrž poslal ponovno ali vas morebiti celo poklical po telefonu.

Pohajkovanje po pornografskih ali hazarderskih spletnih straneh

Ena od najstarejših zlorab službenega interneta je obiskovanje in prenašanje pornografskega materiala ter obiskovanje in uporaba programa pri zadovoljevanju hazarderskih potreb.

Administratorji se trudijo, da bi z različnimi filtri preprečili oziroma zajezili vsaj večino tovrstnega prometa, a vendarle se lahko tovrstne prepreke tu in tam obide. Raziskave v EU kažejo, da naj bi prek spleta med službenim časom vsaj tu in tam hazardiral eden izmed desetih uslužbencev.

Podatki ameriškega preiskovalnega urada FBI kažejo, da v povprečnem ameriškem podjetju povprečni uslužbenec letno pri obiskovanju pornografskih in hazarderskih strani porabi približno 400 ur, kar je kar petdeset delovnih dni.

Dnevno naj bi na straneh s tovrstno ponudbo prebili od 30 minut do ene ure delovnega časa, v povprečnem podjetju pa tako izgubili dobrih 100.000 delovnih ur in pridelali čez dva milijona dolarjev izgube.

Podatki prav tako kažejo, da uporabniki dosti raje kot doma iz službe obiščejo strani z marginalno in prepovedano pornografijo, saj (zmotno) mislijo, da jih na ta način organi pregona ne bodo dobili pri nečednostih.

Opozorimo še na eno nevarnost: za obisk in ogled marsikatere pornografske spletne strani potrebujete tudi poseben programski vmesnik, ki ga ponudi spletna stran, saj je ogled vsebin možen le z njegovo pomočjo. Ko ga enkrat namestite, pa bodite prepričani, da razen prikazovanja fotografij pomanjkljivo oblečenih telesc programček pridno počne še marsikaj drugega ...