Samovoljno tudi izklapljajo zaščito, protivirusne programe zaradi hitrejše internetne povezave, požarne zidove zaradi nalaganja glasbenih in filmskih datotek, marsikdo pa si listek z geslom prilepi kar na ohišje monitorja.

Pričakovati bi bilo, da se je to neumno početje po vseh svarilih že zdavnaj zatrlo v kali. Vsi tečaji, seminarji, poročila v medijih, članki na internetu, v časopisih, vsa sporočila IT oddelka … Kako to, da se še vedno zgodi toliko napadov in prevar ravno na ta najbolj "prozoren" način?

Vsi imajo skupno eno samo stvar. Klik na link nas po navadi preusmeri na spletno stran, s katere se nato na naš računalnik najpogosteje razširi tako imenovani trojanski konj, škodljiv programček, ki na našem računalniku zbira podatke in jih pošilja tretji osebi.

Znani so tudi primeri, ko nam programska oprema (malware) blokira dostop do naših podatkov in jih nato sprosti za primerno plačilo. A kaj ko zahtevajo plačilo s kreditno kartico preko dvomljivih spletnih strani, ki prav zlahka številko naše kartice zlorabijo za nadaljnje nakupe. V svojo korist, da se razumemo.

Druga možna oblika okužbe zaradi nepremišljenega klika na priponko v neznani e-pošti je sama, neposredna instalacija škodljive programske opreme, sporočilu je pripeta datoteka, ki obljublja dostop do pogojno zanimive vsebine ali pa navaja, da vsebuje nam zanimive informacije. Posledice so znane: virusi, črvi, trojanski konji in druge digitalne okužbe.

Izvršne datoteke (.exe) – samo klik nanjo in prav lahko se zgodi, da vam bo popolnoma prevzela (ali uničila) vaš računalnik, administratorju oziroma skrbniku sistema pa povzročila sive lase.

Zaskrbljujoči so izsledki raziskav, ki kažejo, da se je kar 42 odstotkov tistih, ki so si zaradi klika na neznani link oziroma datoteko, zavedalo, da za vsem skupaj najbrž stoji nekaj zlonamernega, a jih je vseeno radovednost premamila, da so storili takšno nerazumno potezo. Strokovnjaki se strinjajo, da je problem dokaj nerešljiv in dokler bo človeštvo radovedno, bodo zlikovci to s pridom izkoriščali.