Težave z gesli so tako stare kot računalništvo samo. Navkljub letom truda se zdi, da ni rešitev nič bližje, kot je bila takrat. Raziskave kažejo, da kljub poskusom administratorjev, da bi zaostrili varnostne pogoje, ne obrodijo sadov.

Varnostna politika v podjetju nam nalaga pogosto spreminjanje gesla, predpisano je minimalno število znakov, zahteva se uporaba velikih in malih črk, številk in posebnih znakov, gesla morajo biti zapletena, a vse to nima učinka, če si uporabnik geslo zapiše na rumen listek in si ga prilepi na ohišje monitorja. Strašljivo veliko ljudi si geslo zapiše pod tipkovnico. In treba jo je samo obrniti ...

Najbrž bi vas presenetilo, če bi vedeli, da ima v grobem rečeno kar vsaka peta ženska uporabnica geslo, ki je: ime moža/fanta/punce, otroka, mačke/psa, mame, svoj rojstni datum ali besedo "ljubezen" oziroma "vrtnica". To dejstvo zlikovcem precej olajša delo.

Administratorji se pritožujejo, da jim upravljanje z gesli uporabnikov jemlje veliko dragocenega časa. Ljudje jih spreminjajo, pa spet pozabljajo, treba jih je ponastaviti in jih spremeniti v raznovrstnih sistemin in nastavitvah.

Svarijo tudi pred nepremišljenimi dejanji "izposoje" gesel med sodelavci ali družinskimi člani. Redno se dogaja, da uporabnik pozabi geslo, pa nadaljuje delo s sposojenim geslom od sodelavca. Tudi ugodnosti, ki jih prinašajo službena gesla, ne bi smele biti na voljo uporabnikom v družini, saj nikoli ne moremo biti prepričani, da ni kdo iz družine vaše geslo zaupal še komu. In četudi administratorji še pogojno tolerirajo začasno izposojo gesel pri sodelavcih pri skupnem projektu, morate potegniti črto v družini in ločiti zasebno od službenega.

Zaradi pričujočih dejstev se čedalje bolj uveljavlja tako imenovano biometrično preverjanje uporabnika, ki za identifikacijo uporablja edinstvene lastnosti telesa posameznika, največkrat prstni odtis, v preizkušnji in uporabi pa so tudi kot sodobnejše metode skeniranja očesne mrežnice ali šarenice, hitra analiza DNK ali analiza glasu. Stvari, ki so nam ob oblici piskov in utripanja raznih lučk poznane iz filmov, niso več fikcija, ampak že vsakdanja realnost.

Potepanje po naključnih, neznanih ali zaupanja nevrednih spletnih straneh

Že samo programi za brskanje po spletu so dober način, kako se nepridipravi pretihotapijo v naš računalnik. Ranljivost programov se z vsako novo različico ali popravkom sicer zmanjšuje, a vendarle sposobni hekerji najdejo način, da zaobidejo zaščito, če jim pri tem pomagamo. Velja omeniti, da namestimo najnovejšo različico brskalnika, ki je na voljo, saj se najhujše napake praviloma odpravijo najprej.

Previdni bodimo tudi pri brskalnikih, ki so sponzorsko povezani z raznimi ponudniki, saj lahko vsebujejo dodatke, ki omogočajo sledljivost ali beleženje naših navad in strani, ki jih obiskujemo. Veliki brat nas opazuje.

Uporaba starejših ali nezaščitenih brezžičnih omrežij

Nič ni boljšega kot sedeti v priljubljeni kavarni, piti dobro kavo in s prenosnikom uživati ob brskanju po svetovnem spletu preko brezplačnega brezžičnega omrežja (Wi-Fi). Bi pri tem opazili nekoga, ki sedi nekaj miz stran in prav tako brska – a ne po spletu, temveč po vašem računalniku preko prav istega Wi-Fi linka? Najverjetneje ne.

Uporabniki odprtega brezžičnega omrežja so še v toliko večji nevarnosti, če omrežje uporablja WAP (Wireless Access Protocol) način delovanja, ki slovi po tem, da ga je zaradi nične možnosti enkripcije razmeroma preprosto izkoristiti oziroma zlorabiti. Heker uporabi kak program, ki spada med tako imenovane vohljače (sniffer) in podrobno spremlja, kaj pošiljate po zraku brez zaščite oziroma enkripcije.

Zlahka pridobi vaše uporabniško ime in geslo ali pa se preprosto naslaja ob izlivih srca, ki jih pošiljate preko programa za komunikacijo. In to ne da bi za to sploh vedeli. Tudi če niste povezani v omrežje, vaša brezžična kartica pa je aktivna, si lahko sposoben heker postreže z vsebino vašega računalnika.

Seveda je mamljivo izkoristiti ponudbo brezplačnega dostopa do interneta, ko se ustavite v zakotni gostilnici nekje na poti, a vendar ni nobene garancije, da s takim omrežjem ne upravlja kak zlikovec in da ga ni ustvaril prav zaradi tega, da povohlja, kaj se skriva na vašem računalniku.

Ko tako nič hudega sluteč brskate po spletu, je lahko nepridiprav vmes, pridno beleži in shranjuje vsako vašo potezo. Nato prevzame vašo identiteto in nadaljuje nečednosti. Požarni zid lahko pomaga, a le, če je pravilno nastavljen in deluje.

Rešitev je sorazmerno preprosta. Ne podležite skušnjavi in si raje priskrbite lasten brezžičen dostop. Tudi naši mobilni operaterji ponujajo preproste in cenovno ugodne rešitve, tako boste lahko mirni, da so vaši podatki resnično samo vaši.