Jih pa druži nekaj skupnih lastnosti, ugotavlja generalni sekretar Rdečega križa Janez Pezelj: ”Večinoma dajejo tisti, ki imajo za sebo osebno izkušnjo revščine.” Smo pa Slovenci 'božički' čez vse leto, še ugotavlja, saj obdobij, ko bi darovali manj, na Rdečem križu ne zaznavajo.
Za razliko od Amnesty Internationala, nevladne organizacije, ki ima po svetu že več kot 2,7 milijona članov, v Sloveniji pa deluje že 22 let. “Pri nas je način dela nekoliko drugačen, saj ne gre toliko za trenutno pomoč kot za dolgoročen razvoj družbe. Z zbranim denarjem financiramo strokovnjake, ki po svetu ugotavljajo kršitve človekovih pravic, na kršitve pa opozarjamo tudi z letnimi poročili. Zbiranje denarja poteka na način plačevanja mesečnih prispevkov članov, te pa s pomočjo študentov, ki delajo preko študentskih servisov, večinoma poiščemo na ulici. No, mi opažamo upad prihodkov okoli novega leta, ko ljudje denar porabijo za nakupe daril, in poleti, ko si mora bančni račun nekoliko opomoči od dopusta. Več težav nam torej povzroča 'potrošniški ciklus' kot kriza,” pravi Miha Bogataj.
Podjetnikom je humanitarnost pogosto tuja
Kljub nekaterim svetlim izjemam namreč denar skrbno čuvajo zase, ugotavljajo na Rdečem križu. Podobne izkušnje imajo tudi pri Amnesty Slovenija, kjer podjetja za prispevke prosijo le v manjši meri ali pa sploh ne. “Ker imamo sistem članstva, vedno vemo, koliko denarja približno se bo nabralo in glede na to načrtujemo projekte. Če bi bili odvisni od trenutnih donacij, bi bilo najbrž težje. Poleg tega je organizacija na globalni ravni tudi začela boj proti multinacionalkam. Vseskozi je bil princip takšen, da se je države prosilo, naj prispevajo k izboljšanju razmer, v resnici pa je tako, predvsem v Afriki, da multinacionalke podkupijo vlade in po mili volji razpolagajo z naravnimi bogastvi na škodo revnega lokalnega prebivalstva.”
Amnesty Slovenija ima trenutno približno 10.000 članov. Ugotavljajo, da bi bilo podpornikov najbrž še več, če bi se ukvarjali le s temami, ki se dogajajo na domačem pragu, a težav, kjer je pomoč nevladnih in humanitarnih organizacij nujna, je na svetu ogromno. Zadnja njihova akcija, ki je bila izjemno odmevna, je bila obeležitev petnajste obletnice pokola v Srebrenici. "Projektov je ogromno, navzven pa so morda še najbolj vidni primeri, ko protestiramo za izpustitve po krivici zaprtih ljudi, večinoma gre za posameznike, ki opozarjajo na krivice in druge nepravilnosti, kar ni všeč politikom. Po našem posredovanju jih izpustijo približno polovico, predvsem po zaslugi dejstva, da naši pozivi zganejo lokalno civilno družbo, pa tudi zato, ker si marsikatera država preprosto ne želi biti na Amnestyjevem seznamu kršiteljic človekovih pravic."
Slovenci letos bolj dajemo za morje kot za hrano
Da je ljudem izjemno pomembno, da vedo h kateremu projektu bo namenjen njihov denar, meni tudi Pezelj. “Izkušnje kažejo, da k uspehu akcije izjemno veliko pripomore tudi podpora kredibilne osebe, zato smo veseli, da nas podpirajo ljudje, kot so soproga predsednika države Barbara Türk, atlet Primož Kozmus, evropski komisar Janez Potočnik in drugi.
Rdeči križ Slovenije trenutno zbira sredstva za prehranske pakete in akcijo Peljimo jih na morje, ki poteka že tretje leto. “Lani so se zaradi velike medijske izpostavljenosti, ko so bila skladišča prazna, ljudje množično odzvali in darovali. Letos je drugače." A če je kriza ali pomanjkanje promocije letos oklestilo količino zbranih sredstev, se število tistih, ki pomoč potrebujejo, ni prav nič zmanjšalo. “Lani smo pomagali približno 180.000 ljudem, letos je število tistih, ki bi pomoč potrebovali, višje za približno 20 odstotkov.” Skladišča pa na srečo še niso prazna le po zaslugi gospodarnega ravnanja z denarjem, ki so ga zbrali lani, in dejstva, da jim je z dobavitelji prehranskih paketov uspelo skleniti dogovor in iztržiti popust.
