Krizni dodatek. Kdo vse je do njega upravičen? Na podlagi sedmega protikoronskega paketa so morali ob izplačilu decembrske plače zasebni delodajalci zaposlenim, ki opravljajo delo med epidemijo, izplačati krizni dodatek v višini 200 evrov. Če delavec dela ni opravljal ves mesec ali če je zaposlen za krajši delovni čas, pa sorazmerni delež. Krizni dodatek je pripadel delavcem, če njihova zadnja izplačana plača ni presegala dvakratnika minimalne plače (bruto 1881,16 evra oziroma 2x940,58 evra). Od izplačila kriznega dodatka v višini 200 evrov se ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine, prav tako se ta ne všteva v letno odmero dohodnine. 

Delodajalci na podlagi zahtevkov dobijo povrnjena sredstva za financiranje omenjenih dodatkov. Rok za oddajo izjav je 28. februar, Finančna uprava (Furs) pa bo nato upravičenim delodajalcem izplačani krizni dodatek povrnila najpozneje do 20. marca. Izplačilo kriznega dodatka predvideva tudi osmi protikoronski paket. 

Zaposlenim v javnem sektorju načeloma ne pripada dodatek za delo med epidemijo. Razen tistim najbolj izpostavljenim v javnem sektorju, ki jim pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor. Do posebnega dodatka so po protikoronski zakonodaji upravičeni tudi zaposleni v mreži javne službe v zdravstvu in socialnem varstvu, ki neposredno delajo v okolju z bolniki s covidom-19 oziroma tistimi, pri katerih obstaja sum na okužbo z novim koronavirusom. 

A pri izplačevanju dodatkov se dogajajo številne anomalije. Med zmagovalci pri izplačevanju covidnih dodatkov je denimo Zavod za gozdove Slovenije, medtem ko številni zaposleni v zdravstvu, pa tudi tisti, ki s koronavirusom delajo v laboratorijih, niso prejeli dodatka. 

Kaj pa ministri, predsednika in poslanci?

Zanimalo nas je, ali so do koronskih dodatkov upravičeni tudi ministri, predsednika vlade in republike ter poslanci. Koliko dodatkov so si izplačali funkcionarji?

Kot so nam pojasnili na Uradu vlade za komuniciranje (Ukom), ministri od začetka epidemije niso prejeli nobenega dodatnega izplačila, razen dodatka za delovno dobo, ki pripada vsem zaposlenim. So pa na predlog vodje kabineta predsednika vlade Petra Šuhela "zaradi izjemnih nadobremenitev" v marcu dodelili koronski dodatek državnim sekretarjem Žanu Mahniču, Igorju Senčarju in dr. Vinku Gorenaku. A kot so poudarili z Ukoma, so se mu ti odpovedali. "Prav tako je bil po istem členu dodeljen dodatek generalnemu sekretarju vlade dr. Božu Predaliču, ki ga bo namenil NVO," so še dodali. 

Kaj pa predsednik republike Borut Pahor? Kot so nam pojasnili na Uradu predsednika republike (UPRS), v času razglašene epidemije, tako v prvem kot v drugem valu, predsednik in drugi funkcionarji, ki so zaposleni na Uradu predsednika, niso prejeli nobenega dodatka za delo v nevarnih razmerah. "Zadnja izplačana plača predsednika republike (izplačana dne 5. 1. 2021) znaša 5444,44 evra," so sporočili iz predsednikovega urada. Ob tem so spomnili, da so v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju javno dostopne bruto plače brez dodatka za delovno dobo.  

Na podlagi kolektivne pogodbe za javni sektor nihče od zaposlenih v uradu predsednika republike ni in ne prejema dodatka za delo v rizičnih razmerah. 

So pa lani spomladi, v prvem valu epidemije, na podlagi prvega protikoronskega paketa (Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo) šestim javnim uslužbencem izplačali dodatek za nevarnost in posebne obremenitve. "In sicer zaradi prekomerne obremenjenosti zaradi obvladovanja epidemije. Navedeni dodatek smo javnim uslužbencem izplačali za delo v mesecu marcu 2020 in za delo v mesecu aprilu 2020. Mesečni bruto strošek izplačanega dodatka za vseh šest zaposlenih skupaj za mesec marec 2020 je znašal 1881,78 evra, za mesec april 2020 pa 4460,05 evra," so nam še razkrili na uradu. To pomeni, da je vsak od teh uslužbencev v povprečju marca prejel okoli 313 evrov, aprila pa v povprečju 743 evrov bruto koronskega dodatka.

Pa poslanci Državnega zbora? Tudi njim po zakonu ne pripadajo dodatki, razen dodatka za delovno dobo. "Poslanke in poslanci ne prejemajo niti  "dodatka za delo v nevarnih razmerah".  So se pa poslankam in poslancem v času od vključno 11. 4. 2020 do vključno 31. 5. 2020, v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, plače znižale za znesek v višini 30 odstotkov poslančeve osnovne plače," so nam sporočili iz Državnega zbora. 

Prejemajo pa dodatek za delo v rizičnih razmerah zaradi epidemije nekateri uslužbenci Državnega zbora. Koronske dodatke prejemajo glede na različno izpostavljenost možni okužbi pri opravljanju nalog in fizično prisotnost na delovnem mestu. A nihče dodatka ne prejema za polni delovni čas, saj kljub temu, da Državni zbor nemoteno dela, velika večina javnih uslužbencev delo opravlja od doma. V oddelkih so organizirane ekipe, ki se tedensko oziroma po potrebi menjajo. S tem namreč zagotavljajo, da je med zaposlenimi čim manj neposrednih stikov. 

"Za november 2020 je dodatek prejelo 316 uslužbencev, (dnevno je sicer v poslopju Državnega zbora le okoli 110–150 javnih uslužbencev, torej manj kot tretjina), za kar je bilo izplačanih 40.500 evrov," so pojasnili. 

Plače so si zvišali, nato znižali. Kaj pa zdaj?

Naj spomnimo, da so si ob začetku nastopa mandata nove vlade, člani vlade zvišali plače. "Ministri so v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju uvrščeni v 64. plačni razred, državni sekretarji pa v 61. plačni razred. Osnovna bruto plača za 64. plačni razred po plačni lestvici (1. 9. 2016) znaša 5211,10 evra, za 61. razred pa 4632,64 evra," so spomnili na Ukomu. 

Ker je to naletelo na neodobravanje, češ da ni higienično, da si vlada na začetku epidemije in gospodarske krize zvišuje plače, je nato vlada v okviru PKP1 vsem ministrom in državnim sekretarjem osnovne plače znižala za 30 odstotkov. 

Vlado smo zaprosili tudi za podatke o bruto in neto plačah ministrov in vladnih funkcionarjev od začetka epidemije. Podatke so nam posredovali, a iz njih je razvidno, da vsi funkcionarji niso podali soglasja, da lahko poročajo tudi o njihovih neto plačah. Zato tega podatka za premierja Janeza Janšo, gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, notranjega ministra Aleša Hojsa in ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Ciglerja Kralja nimamo. Pri omenjenih so tako navedli zgolj bruto znesek. Neto zneska ne želijo razkriti tudi nekateri drugi funkcionarji. 

Pa si poglejmo, kakšne so bile bruto (in neto) plače ministrov od aprila do decembra 2020:

Čeprav je torej vlada na začetku epidemije vsem vladnim funkcionarjem znižala plače, lahko vidimo, da so bile te nižje le aprila in maja, junija pa so se nato kar precej zvišale in se tudi med drugo razglasitvijo epidemije niso več znižale. Premierju se je denimo bruto plača z aprila na junij zvišala za 1625,86 evra in ostaja pri več kot 6000 evrov bruto. In tudi vse ostale ministrske plače presegajo prej navedeno osnovno bruto plačo za 64. plačni razred po plačni lestvici, ki znaša 5211,10 evra.