Večina obolelih za covidom-19 se pozdravi v nekaj tednih, medtem ko pri nekaterih posamezni simptomi vztrajajo še več mesecev ali izginejo in se vnovič pojavijo več tednov ali nekaj mesecev po prvotnem okrevanju. Gre za različne zdravstvene težave, ki so prisotne dlje kot štiri tedne od trenutka okužbe, na primer težave z miselnimi sposobnostmi, tesnoba, utrujenost, zadihanost, izpuščaji, vročina ali bolečine.

Po nekaterih ocenah naj bi se pojavili pri desetih do 15 odstotkih bolnikov po svetu in tudi v Sloveniji pri nekaterih opažajo dolgotrajne posledice. 11. raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je denimo pokazala, da je imelo kar tri četrtine ljudi še po enem mesecu od prvotne okužbe z novim koronavirusom določene zdravstvene težave. Skoraj 60 odstotkov vprašanih se ni posvetovala z zdravnikom, morda tudi, ker (še) ni jasnih usmeritev glede obravnave oseb s postcovidnim sindromom, domnevajo na NIJZ.

Še vedno je veliko neznanega o dolgoročnih posledicah okužbe z novim koronavirusom in raziskave še potekajo, a vse kaže, da bo določen odstotek prebolelih nosil dolgotrajne posledice. V tujini številni večji zdravstveni centri zato že odpirajo specializirane klinike za oskrbo ljudi s trajnimi posledicami z namenom lajšanja simptomov, vzporedno pa se pojavljajo tudi opozorila o vplivih na trg dela. Namreč, ljudje z omenjenimi težavami bodo verjetno težko delali, pogosteje bodo bolniško odsotni ali morda bodo celo trajno nezmožni za delo. Svarila pred negativnimi učinki post covida na celotno družbo, na ljudi, na zdravstvo, na gospodarstvo, na trg dela in na delovno silo dopolnjujejo še opozorila o stroških zdravljenja ter dodatnih bremenih za javno blagajno in delodajalce.

Na pristojnih ministrstvih spremljajo hitro spreminjajoče se stanje na trgu dela in sproti prilagajajo ukrepe

Na ministrstvu za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti zatrjujejo, da pozorno spremljajo hitro spreminjajoče stanje na trgu dela, ki so v veliki meri posledica novo nastalih razmer. Omenili so ukrepe, med njimi čakanje na delo in skrajšan delovnik, in aktivno politiko zaposlovanja, ki temelji na izobraževanjih in usposabljanjih predvsem ranljivih iskalcem zaposlitve na trgu dela (mladi in starejši, nizko izobraženi, dolgotrajno brezposelni). "Glede na hitro spreminjajoče stanje na trgu dela, ki ga na ministrstvu redno spremljamo, bomo v skladu s potrebami trga dela programe po potrebi dodatno dopolnjevali in prilagajali na način, da bodo naslovili potrebe najbolj ranljivih skupin na trgu dela," so napovedali.

V Načrtu za okrevanje in odpornost so tudi predvidene reforme in naložbe za blaženje negativnih gospodarskih in socialnih učinkov epidemije covida-19 ter krepitev potenciala gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest. Med drugim so opredeljene tudi reforme v smeri priprav analitičnih in pravnih podlag za spremembe različnih zakonskih določb, med drugim tudi za sistemsko vzpostavitev sheme skrajšanega delovnega časa in investicije v obliki podpore prožnejšim načinom organizacije dela. Določene rešitve se nakazujejo, morda v smislu skrajšanega in fleksibilnega delovnika.

Na ministrstvu za delo se medtem zavedajo, da so napovedi glede stanja na trgu dela so trenutno še v veliki meri povezane z epidemiološkimi razmerami v Sloveniji in ostalih državah. "V primeru vztrajanja epidemioloških razmer, morebitnih novih omejitvenih ukrepih ob novih valovih okužb (nove in bolj nalezljive mutacije koronavirusa) in/ali počasnejšega cepljenja, ter s tem povezanega ponovnega večjega zaprtja gospodarstev, bi bilo okrevanje počasnejše in vpliv na trg dela bi bil lahko izrazitejši in dolgoročnejši. V primeru uspešne trajnejše zajezitve širjenja virusa pa zagotovo obstaja možnost gospodarskega okrevanja in posledično izboljševanja razmer na trgu dela," so poudarili.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zagotavljajo, da bodo "tako kot do sedaj maksimalno podpirali delovanje gospodarstva in v sodelovanju z njim pripravljali ukrepe po njegovi meri. Trg dela je definitivno eden izmed večjih izzivov našega gospodarstva že danes, ko je stopnja brezposelnosti zopet na ravni pred covid-19. To postavlja podjetja v položaj, ko se morajo za zaposlene potruditi, a ne zgolj v času zaposlitve. Njihova aktivnost je nujna že v času šolanja, ko lahko z različnimi ukrepi spodbudijo perspektivne kadre k zaposlitvi. Nujno je tudi izobraževanje po meri potreb gospodarstva, kar pa je dolgotrajen proces, ki se že odvija."

Pristojni pozivajo k cepljenju, ki po navedbah stroke znižuje tveganje za okužbo, v primeru bolezni pa je po prejemu cepiva potek bolezni praviloma milejši in manj so verjetne dolgotrajne posledice oziroma dolgi covid. Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poudarjajo pomen kolektivne imunosti. "Interes  je, da čim prej dosežemo kolektivno imunost, da bomo lahko normalno delali in ustvarjali vrednost za Slovenijo in tudi Evropo, kateri bomo sedaj predsedovali," je pred nedavnim dejala direktorica Zbornice osrednjeslovenske regije v okviru GZS Marjana Majerič. Precepljenost delovno aktivnega prebivalstva je pomembna tudi, ker tako pridemo do velikih prihrankov v državni blagajni, saj so stroški zdravljenja bolnikov s covidom-19 neprimerno višji kot stroški cepljenja, dodatno breme tako za gospodarstvo kot javno blagajno so tudi bolniki s postcovidnimi simptomi, je dodala.

Vrnitev po dolgotrajni bolezni je proces

Dolgi covid je torej še ena od številnih posledic pandemije in smiselno je načrtovati dolgotrajnejšo podporo prebolelim in drugim deležnikom (tudi delodajalcem) na več področjih. Vsi se prilagajamo in se moramo soočiti z novo resničnostjo - tako delodajalci kot zaposleni, ki se soočajo s številnimi izzivi, bodisi zaradi dela na domu, varovanja otrok, obolenja ... Strokovna služba Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za varnost in zdravje pri delu je denimo že predstavila dva nova vodnika Evropske agencije za zdravje in varnost pri delu (EU-OSHA) o izzivih, ki jih morajo premagati zaposleni po vrnitvi na delo po preboleli bolezni covid-19, ki jih je prizadela akutna oblika bolezni ali ki imajo dolgotrajnejše simptome. Vodnika vsebujeta rešitve, kako karseda uspešno omogočiti varno vrnitev v službo.

Vodnik za delavce je v celoti dostopen TUKAJ. V njem je med drugim razloženo, da je potrebno ob dolgotrajnem covidu čim prej obvestiti delodajalca o novih informacijah in o odsotnosti z dela. Predložiti je treba potrdilo o bolniškem dopustu in približno navesti dolžino odsotnosti in načrtovan vnovičen prihod na delo. Prilagoditve po vrnitvi so nato lahko različne in odvisne od dogovora med zaposlenim in delodajalcem. In - odvisno od vrste in načina dela - bo morda ob vrnitvi potrebno zdravniško potrdilo, mogoče bo treba prilagoditi delo in delovnik, omogočiti gibljiv ali skrajšan delovni čas in podobno prilagoditi delo in zadolžitve.

Tako v Vodniku za delodajalce med drugim poudarjajo, da bodo "pri večini delavcev, pri katerih simptomi še vedno vztrajajo, potrebne prilagoditve delovnih mest" ter da "nepredvidljiva in spremenljiva narava dolgotrajnih težav zaradi bolezni covid-19 pomeni, da se bodo nekateri delavci morda morali na delo vrniti postopoma in počasneje, dokler ne bodo povsem obnovili svoje delovne storilnosti". Nadalje pozivajo k razumevanju in izpostavljajo, da "neposredno nadrejeni pomembno vplivate na uspešno vrnitev na delo; s svojim ravnanjem in obnašanjem lahko vplivate na zmožnost delavca za vrnitev na delo in nadaljevanje opravljanja dela. / ... / Pomembno je, da delavcu, ki se vrača na delovno mesto, pomagate, prisluhnete njegovim pomislekom in ukrepate, kjer lahko."

Zdravje zaposlenih bo oziroma je bolj ključnega pomena kot kdaj koli poprej

Covid-19 je nova bolezen in posledice še niso popolnoma znane. Treba bo veliko prilagoditev, razumevanja obeh - tako zaposlenih kot delodajalcev - za omilitev škodljivih posledic za vse. Pri večini zaposlenih z dolgotrajnimi simptomi se bo stanje predvidoma sčasoma izboljšalo, a vendar vrnitev na delo po dolgotrajni bolezni verjetno ne bo hitra niti enostavna; gre za proces, pri katerem so običajno potrebne številne prilagoditve predvsem dela in delovnika.

Pandemija je močno prizadela gospodarstvo in konca ji ni še videti. Tako zaposleni kot tudi delodajalci, pa tudi stroka, politika, odločevalci se vmes soočajo z izzivi, ki jih niso poznali pred pojavom novega koronavirusa. Čez noč je bilo trebaspremeniti marsikaj, v podjetjih, organizacijah, ustanovah ... je bilo treba prilagoditi organizacijo dela, številni so izostali zaradi bolezni, karanten, varovanja otrok, začasnega čakanja na delo, zaprtja dejavnosti. Zdaj gospodarstvo počasi "pridobiva na kondiciji", a se pojavljajo nova in nova vprašanja. In vse kaže, da bodo posledice dolgoročne, da bodo preizkušnje velike in da bo zdravje zaposlenih ob vsem še bolj ključnega pomena kot kdaj koli poprej.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!