Polnoletni otrok mora po svojih zmožnostih preživljati starše, če nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih tudi ne morejo pridobiti, vendar najdlje toliko časa, kot so starši dejansko preživljali njega, določa Družinski zakonik. 

Otrok in starš lahko pri notarju skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa o preživnini, enako se lahko pred notarjem sporazumeta tudi za zvišanje, znižanje ali ukinitev preživnine. 

Družinski zakonik določa tudi razdelitev obveznosti preživljanja, če mora več otrok skupaj preživljati starša, in sicer se obveznost razdeli mednje po njihovih zmožnostih in tudi glede na to, koliko skrbi in pomoči je bil kdo deležen.

Oskrbnine v domovih za starejše naj bi se marsikje podražile predvidoma že s 1. julijem, ponekod tudi za 10 odstotkov in več. In koliko bi torej to zneslo na mesec? Več v spodnjem prispevku!

Kaj, če se otrok in starš ne moreta sporazumeti?

Če se otrok oziroma otroci in starš ne zmorejo sami dogovoriti, o preživnini odloči sodišče, ki določi preživnino glede na potrebe starša ter materialne in pridobitne zmožnosti polnoletnih otrok, pri čemer Družinski zakonik določa, da imajo njegovi otroci in zakonec pri preživljanju prednost pred njegovimi starši.

Preživnina se nato uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji. Uskladitev se opravi januarja, pri čemer se upošteva rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila preživnina nazadnje določena ali usklajena. Količnik uskladitve preživnin objavi minister za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti v Uradnem listu.

Sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarski zapis o preživnini mora sodišče ali notar nato poslati pristojnemu centru za socialno delo. 

Če je preživnina določena in je polnoletni otrok ne plačuje, pa je mogoče zahtevati izvršitev preko sodne izvršbe. Urejanje preživnine, če se otrok in starš ne znata sama sporazumeti, je namreč sodna zadeva, so poudarili na ministrstvu.

Kdaj pa otroku ni treba preživljati staršev?

Otroku pa ni treba preživljati staršev, ki iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninskih obveznosti do njega. Kakšni so neupravičeni razlogi, se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru, torej se individualno presoja, ali starš ni plačeval preživnine po lastni krivdi ali je ni plačeval zaradi nezmožnosti plačila, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Otroci torej niso dolžni preživljati staršev, če sami nimajo dovolj za svoje preživetje oziroma so sami socialno ogroženi ali če jih starši niso preživljali oziroma zanje niso plačevali preživnine. 

Prav tako morajo najprej poskrbeti za svoje otroke in zakonca, če jim kaj ostane, jim lahko naložijo tudi dolžnost preživljanja staršev. 

V resnici pa je skrb (tako duševna, telesna kot tudi materialna) za ostarele starše moralna dolžnost, ki jo verjetno izpolni vsak otrok, če je zanje lepo skrbel starš in če le ima dovolj sredstev.

Zakon torej določa, da mora polnoletni otrok materialno poskrbeti za starše, če so tudi oni materialno skrbeli zanj. Zakonodaja pa ne ureja oprostitve plačevanja preživnine, če je bil starš denimo nasilnik, odvisnik, če ni čustveno skrbel za otroka. 

In obratno – zakonodaja tudi ne določa, da mora otrok negovati in fizično skrbeti za starša, zanj mora zgolj materialno poskrbeti, če je tudi on zanj materialno skrbel, pa tudi, če zanj ni materialno skrbel, ker ni mogel in ne po svoji krivdi. Torej, če ni poskrbel za otroka, če bi le lahko.

Kako je s plačilom oskrbnine doma za ostarele?

Morebitno oskrbo v domu je v prvi vrsti dolžan plačati starostnik, če jo lahko. Morebitni doplačniki so največkrat otroci, ki z domom za ostarele poleg starostnika tudi podpišejo dogovor o trajanju, vrsti, obsegu in načinu zagotavljanja institucionalnega varstva ter o plačilu oziroma doplačilu oskrbnih stroškov. 

Če ne zmorejo plačevati oskrbnine v celoti, lahko vložijo vlogo za oprostitev plačila. Takrat center za socialno delo odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila glede na zmožnosti prosilcev. V primeru oprostitve plača razliko do vrednosti storitve občina.

Prav tako velja, da center za socialno delo ugotavlja njegove zavezance za preživljanje, če prispevek starostnika ne zadošča za plačilo celotne vrednosti oskrbe. Omenjeno so lahko denimo tudi osebe, ki niso družinski člani, če jo z upravičencem do storitve veže preživninska obveznost ali če jo k plačilu stroškov oskrbe ali institucionalnega varstva za upravičenca zavezuje izvršljiv pravni naslov ali pravni posel, so razložili na ministrstvu. Zavezanci za plačilo se lahko o prispevkih dogovorijo, sicer pa se prispevki določijo v razmerju, ki veljajo za njihovo plačilno sposobnost.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!