Pandemija covida-19 je drastično posegla v turistični sektor. Domala vse države poročajo o hudem upadu števila gostov, najbolj znamenita turistična mesta in destinacije po vsem svetu pa samevajo. Na Svetovni turistični organizaciji (UNWTO) v letu 2020 po prvih podatkih opažajo ogromen, 74-odstotni upad mednarodnih prihodov, kar na globalni ravni predstavlja izgubo kar milijarde mednarodnih prihodov turistov, in tudi v Evropski uniji je število turističnih prenočitev lani doseglo zgolj 1,4 milijarde, kar je 52 odstotkov manj kot leta 2019.
Število prenočitev je upadlo v vseh državah članicah, najbolj pa na Cipru, v Grčiji in na Malti, kjer je bil padec več kot 70-odstoten. Na drugi strani sta Nizozemska in Danska poročali o manj kot 35-odstotnem padcu, medtem ko je Slovenija leta 2020 zabeležila "samo" 42 odstotkov manj nočitev kot leto poprej. Sezono smo "reševali" domači gostje, ki smo se ob omejitvah pogosteje odločali za dopust doma. Nekateri verjetno tudi na račun turističnih bonov, ki so marsikje blažili krizo poletne turistične sezone, zlasti na Obali, v gorskih destinacijah in v termah. In Slovenija je morda ravno zato tudi ena od le treh članic Evropske unije, ki jim je lani celo uspelo povečati število nočitev domačih turistov – rast je bila pri nas s 33 odstotki največja, Malta in Ciper sta sledila vsak s po 15-odstotno krepitvijo, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat.

Kako pa bo letos, kakšna bo glavna poletna turistična sezona, kje bomo počitnikovali? Spet več doma ali že v tujini, tako kot smo bili vajeni pred pandemijo? Odgovora (žal še) ne upa napovedati nihče, saj je nejasen zaradi negotove situacije. Gotovo pa je, da bo covid-19 na evropski in svetovni turizem pomembno vplival tudi letos, saj so v številnih državah še vedno v veljavi omejitveni ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni, stanje pa se ponekod še zaostruje. A čeprav je polno negotovosti in je veliko odvisno od spremenljive epidemiološke situacije, so priprave na novo glavno sezono optimistično v polnem teku. Večina nas želi potovati in dopustovati, a vendarle varno in hkrati brez prevelikih omejitev.
V luči priprav se uresničujejo napovedi o "cepilnih potnih listih", ko Evropska komisija uvaja evropsko digitalno zeleno potrdilo z informacijo o cepljenju, prebolelosti ali tesiranju, ki bi olajšalo potovanja v času pandemije in posledično spodbudilo vnovični vzpon turizma. Z njim naj bi olajšali potovanje tako cepljenim kot tudi necepljenim, saj bo najverjetneje odpravilo obvezno karanteno. Po zagotovilih pristojnih v Bruslju gre za začasen ukrep, ki je povezan s trajanjem pandemije covida-19, in sistem naj bi ukinili, ko bo Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila konec mednarodne javnozdravstvene krize zaradi covida-19. Če WHO takšno krizo nato znova razglasi, je mogoče sistem vnovič vzpostaviti.
Gre za evropski pristop, ki bo zagotovil, da bodo vsi državljani Unije in njihove družine poleti potovali varno in s čim manj omejitvami, potrdilo pa ne bo pogoj za prosto gibanje in ne bo nikogar diskriminiralo, poudarjajo v Bruslju. Covidno potrdilo bo brezplačno in na voljo bo v digitalni ali papirnati obliki. Vsako bo imelo svojo kodo QR, za olajšanje čezmejne uporabe potrdil naj bi bile informacije napisane v jeziku države izdajateljice in v angleščini. Vključevalo bo informacije o imenu imetnika, datumu rojstva, državi izdajateljici in identifikatorju. Ob potrdilu o cepljenju bodo informacije o cepivu in proizvajalcu, številu odmerkov in datumu cepljenja. Potrdilo o testiranju bo vključevalo informacije o vrsti testa, datumu in uri testiranja, centru za testiranje in izid, pri čemer bo potrdilo o negativnem testu mogoče izdati tako za test PCR kot za hitri test, ne pa ob samotestiranju. V potrdilu o prebolevnosti bodo informacije o datumu pozitivnega testa ter izdajatelju, datumu in veljavnosti potrdila.
Pobudo za uvedbo skupnega, interoperabilnega in vzajemno priznanega digitalnega zelenega certifikata po podatkih Evropske potovalne komisije (ETC) podpira več kot 60 turističnih organizacij. Tudi Svetovni potovalni in turistični svet (WTTC) pozdravlja predlog digitalnega zelenega potrdila, ki ga vidi kot velik korak na poti okrevanja turizma v regiji, zato poziva k čimprejšnjemu sprejetju potrebnih ukrepov za njegovo sprejetje in izvajanje. Tudi Slovenija podpira zakonodajo o zelenem potrdilu, ki bo olajšalo prosto gibanje oseb in transport, pri čemer izpostavlja, da je treba upoštevati načelo nediskriminacije, je pred dnevi poudaril zdravstveni minister Janez Poklukar.
Stališče Slovenske turistične organizacije (STO) je, da je uvedba digitalnega zelenega potrdila pomemben korak v smeri hitrejše zajezitve pandemije covida-19, ki hkrati prispeva k hitrejši vnovični vzpostavitvi turističnih tokov med državami. Uvedbo potrdila ocenjujejo kot učinkovit ukrep za varno prosto gibanje popotnikov oziroma za nemoteno prehajanje meja ter kot pomemben ukrep za vnovičen zagon potovanj in turizma. Enotno digitalno zeleno potrdilo bi pomembno prispevalo tudi k poenotenju in poenostavitvi (preprečevanju razdrobljenosti) dokaza o cepljenju, prebolelosti virusa oziroma negativnega testa s strani popotnika z zgolj enim potrdilom, so poudarili.
Kako se pripravljajo pri nas in kakšna so pričakovanja?
Slovenija je med državami, ki močno čutijo vpliv pandemije na turizem, saj turizem pomembno prispeva v slovenski bruto domači proizvod (BDP). Predstavlja namreč skupno 9,9 odstotka BDP, zaposluje 6,5 odstotka prebivalstva in je v veliki meri odvisen od mednarodnih turistov, so nanizali v Slovenski turistični organizaciji (STO). Turizem v Sloveniji je zaradi pandemije v najhujši krizi v zgodovini in je glede na število prihodov in prenočitev na ravni izpred 10 let, opozarjajo in napovedujejo, da bo okrevanje slovenskega turizma dolgotrajno; številu prenočitev iz leta 2019 bi se lahko približali leta 2023 ali še pozneje. Po pričakovanjih Slovenske turistične organizacije (STO) bo letošnja poletna turistična sezona v Sloveniji podobna lanski, morda bodo številke malenkost nad tistimi iz poletja 2020. A napovedi za letošnje poletje so negotove. "Vsi vemo, da bo turistično povpraševanje odvisno od več dejavnikov, zlasti od epidemiološke situacije," je poudarila direktorica STO Maja Pak.

Verjetno bo tudi več domačih gostov, ki bodo izkoristili preostanek turističnih bonov. Upamo tudi na tuje goste, ki so pred pandemijo predstavljali pomemben delež turistov. Tudi zato je Slovenija v začetku marca na virtualni turistični borzi ITB Berlin NOW poudarila, da je s trajnostnimi, atraktivnimi in varnimi doživetji pripravljena na vnovični obisk turistov. Predstavitev je v ospredje postavila Slovenijo kot trajnostno deželo edinstvenih naravnih danosti, ki omogočajo aktivna doživetja s petimi zvezdicami. V luči Slovenije kot nosilke naziva Evropska gastronomska regija 2021, vse uspešnejšega pozicioniranja Slovenije kot dežele edinstvenih gastronomskih doživetij in gastronomije kot osrednje dvoletne razvojne in promocijske tematike slovenskega turizma je poseben poudarek na predstavitvi kakovostne gastronomske ponudbe Slovenije, izpostavljajo pa tudi možnost aktivnih počitnic v neokrnjeni naravi.
Kako se pripravljajo na turističnih destinacijah, ki so med Slovenci najbolj priljubljene?
Na Hrvaškem so lani dosegli le 37 odstotkov prihodov in 50 odstotkov prenočitev iz rekordnega turističnega leta 2019 in država je poleti z ugodno epidemiološko sliko veljala za varno destinacijo. Po napovedih direktorja hrvaške turistične skupnosti Kristjana Staničića bo Hrvaška tudi letos vztrajala pri ustvarjanju podobe varne turistične destinacije. Vzpostavili so spletno stran za turiste "Safe Stay in Croatia" (Varno bivanje na Hrvaškem), s katero želijo gostom sporočiti, da v turizmu in povezanih dejavnostih spoštujejo zdravstvene protokole. Ni pa še jasno, ali bodo od turistov ob prihodu na Hrvaško zahtevali predložitev negativnih PCR-testov na novi koronavirus, saj po besedah hrvaške ministrice za turizem Nikoline Brnjac pričakujejo dogovor na evropski ravni.
Kako pa bo s čarterji v Grčijo, Turčijo ...? V Grčiji računajo na vnovični zagon poletne turistične sezone v sredini maja, ko bodo predvidoma sprejemali goste, ki so bili cepljeni, ki so preboleli covid-19 ali ki imajo negativen test, ob prihodu v državo pa ni izključeno vnovično (naključno) testiranje. Razmere v Italiji, Avstriji, in Nemčiji niso spodbudne, a do poletja se lahko marsikaj spremeni. Iz BiH poročajo o porastu okužb, v Srbiji pa hitijo s cepljenjem svojih državljanov in tudi uvajajo svoja cepilna potrdila za lažje prehode državnih meja, ki bodo predvidoma veljala recipročno.
Kateri varnostni ukrepi bodo poleti v času dopustov in počitnic veljali v tujini, je odvisno od takratne epidemiološke situacije, verjetno pa bosta ostali v veljavi vsaj razkuževanje in nošenje zaščitnih mask v zaprtih prostorih. Zaradi pandemije covida-19 se namreč dnevno nenapovedano in hitro spremenjajo vstopni pogoji za tuje državljane in ukrepi na mejah. Pri načrtovanju poti v tujino zato nujno preverite vstopne pogoje, splošno zdravstveno stanje v državi in morebitne nove ukrepe. Informativen seznam ukrepov po državah je TUKAJ, pred potovanjem pa jih preverite tudi pri organizatorju potovanja, gostitelju in pri pristojnih organih v tranzitni in ciljni državi.
V ospredje stopajo domači gosti, aktivnosti v naravi in butična doživetja
Zlasti predstavniki držav z močnim turističnih sektorjem podpirajo idejo o covidnih potrdilih ter se obenem zavzemajo za jasne, enotne pogoje za prehajanje meja. Vnovični zagon turistične sezone pričakujejo v maju, vsi pa upajo na ugodno epidemiološko sliko. Da se povpraševanje po turističnih potovanjih krepi, opažajo tudi v slovenskih turističnih agencijah. Na podlagi informacij turističnih agencij in čarterskih prevoznikov bodo v poletni sezoni po njihovih navedbah predvidoma na voljo čarterska potovanja na grške otoke, na tunizijsko Djerbo, v turško Antalijo, ob zadostnem povpraševanju tudi v Egipt in na Tenerife. Prav tako se povečuje zanimanje za potovanja znotraj Evrope, predvsem za destinacije, dostopne z avtomobilom.

Države se bodo tudi same zelo trudile ustvariti podobo varne destinacije in že napovedujejo določene ukrepe, med drugim omenjajo testiranje v hotelih in dodatno poostritev higienskih standardov. Turiste medtem skrbijo omejitveni ukrepi, ki jih države lahko uveljavijo pred njihovim potovanjem ali med njim. Želimo si potovati, a varno, pri čemer smo povečini pripravljeni sprejeti varnostne ukrepe in jih celo pričakujemo. Na nekatere zahteve se bomo pač morali navaditi, če bomo želeli potovati. Turistični obiski bodo pogojeni s številom cepljenih, saj se bodo ukrepi očitno rahljali zgolj ob dovoljšni skupni imunosti. Od vsega naštetega bosta odvisno prehajanje meja ter postopna obnovitev letalskega prometa, a za vstop na letalo bo očitno standard potrdilo o cepljenju oziroma prebolelosti ali negativen test. Tradicionalna turistična gneča na mejnih prehodih bo, a verjetno bodo kolone krajše, dopuste bomo večkrat rezervirali pri turističnih agencijah s polno možnostjo vračila vplačila ob morebitni odpovedi in pogosteje tik pred zdajci, v zadnjem trenutku. Pogosteje bomo dopustovali bližje, na destinacijah, dostopnih z avtomobilom.
Da, pričakovanja in navade turistov se po pojavu pandemije spreminjajo. Zaostrena ekonomska situacija vpliva in bo tudi v prihodnje vplivala na manjšo potrošnjo, priča smo tudi spremenjenemu odnosu turistov do potovanj, izbire destinacij in tipa namestitvenih obratov. Pogosteje iščemo doživetja v naravi, butičnost; v pretekli poletni sezoni je bilo v slovenskem turizmu zaznati veliko povpraševanje predvsem po prenočitvah na turističnih kmetijah, po glampingu in butičnih nastanitvah, ki so bile dobro zasedene. Vedenje turistov se močno spreminja, ključni vrednoti postajata varnost in zaupanje in pričakuje se, da bodo turisti pri izbiri destinacij prednost dajali krajem, ki niso prenatrpani in ki omogočajo stik z naravo, hkrati pa zagotavljajo varna potovanja in oddih. Pri STO ugotavljajo, da ima Slovenija glede na dolgoletno usmerjenost v trajnost dobro izhodišče za krepitev pozicije kot zelena butična destinacija za edinstvena doživetja skozi vse leto. Vizija slovenskega turizma, to je vizija zelene butične destinacije za luksuzna doživetja za zahtevne obiskovalce, tako ostaja nespremenjena.
Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV