Po predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju bi poenotili prispevne stopnje za zavarovance, proračun pa bi na svoja pleča prevzel del plačil. Uvaja se zdravstveno doplačilo, katerega višino bi lahko vlada enkrat letno spreminjala. Sredstva v zdravstveni blagajni bi se do leta 2024 povečala za 1,5 milijarde evrov.

Če bi se uveljavil predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc predstavila koalicijskemu vrhu, bi po projekcijah v zakonu sredstva Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v letu 2024 znašala 4,35 milijarde evrov, medtem ko danes ZZZS razpolaga s 2,68 milijarde evrov.

Del dodatnih sredstev bi se v zdravstveno blagajno stekel z uvedbo enotne prispevne stopnje. Po današnjem sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja obstaja 11 različnih prispevnih stopenj, zelo različne so tudi osnove za plačevanje zavarovanja. Zakon predvideva, da bi bila po novem ena prispevna stopnja, ki bi bila enaka današnji prispevni stopnji za zaposlene, torej 6,36 odstotka zavarovalne osnove za zaposlenega in 6,56 odstotka za delodajalca.

Izjema bi bili upokojenci, pri katerih bi prispevno stopnjo plačeval le Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri čemer bi povišali ta prispevek za pol odstotne točke. Po predlogu zakona tudi usklajujejo osnove za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja z osnovami po pokojninskem sistemu. Za določene kategorije zavarovancev bi prispevke krila občina oz. proračun, ne bi bili pa več oproščeni plačila.

S tem bi se v zdravstveno blagajno steklo predvidoma dodatnih 73 milijonov evrov, glavnina iz pokojninske blagajne ter občinskih in državnega proračuna.

Z letom 2021 bi se uvedlo plačilo prispevkov tudi za zaposlene v invalidskih podjetjih, a bi te stroške, ki so ocenjeni na 24,4 milijona evrov na leto, kril državni proračun.

Potem ko so z novelo zakona o zdravniški službi že začeli razbremenjevati zdravstveno blagajno plačila pripravništev in specializacij zdravnikov (do leta 2020 skupaj 80 milijonov evrov), bi s predlogom zakona o zdravstvenem varstvu na proračun prenesli še ostale nezdravstvene storitve, kot so stroški za terciarno zdravstveno dejavnost. Prenos sredstev za terciar na proračun bi po zakonu začeli v letu 2021, vsako leto bi prenesli dodatnih 27 milijonov evrov.

Zdravstveno doplačilo bi lahko vlada enkrat letno spremenila za največ 10 odstotkov

Zakon predvideva zdravstveno doplačilo, ki bi z začetkom leta 2020 nadomestilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. S tem bi se v zdravstveno blagajno na leto zbralo okoli 472 milijonov evrov. S predlogom zakona je predvideno, da bi bilo doplačilo razdeljeno v pet razredov, znašalo pa bi od 20 do 35 evrov.

Več od danes bi plačali tisti, ki imajo višjo plačo od povprečne. Država pa bi krila doplačilo za pripornike in obsojence ter za tiste, ki jim proračun že danes plačuje prispevke. To bi po njihovih izračunih na leto zneslo skupaj 12,34 milijonov evrov oz. približno toliko, kolikor danes za te osebe plačuje državni proračun.

Po predlogu zakona pa to doplačilo ne bi bilo fiksno, ampak bi ga lahko država enkrat na leto uskladila z gibanjem povprečne plače. Pri tem pa bi lahko višino doplačila spreminjali največ za 10 odstotkov.

Za bolniške, daljše od leta, nadomestilo v višini 60 odstotkov osnove

Predlog zakona v večji meri na zakonsko raven prenaša obseg in vsebino zdravstvenih pravic. V določeni meri se spreminjajo pravice pri dolgotrajnih bolniških odsotnostih. Po predlogu bo nadomestilo zavarovanca, ki je na bolniški dlje od enega leta, znašalo 60 odstotkov osnove. To bo veljalo tudi za tiste, ki bodo v dveh letih za skupaj 12 mesecev na prekinjenih bolniških. To bi uvedli leta 2019, v zdravstveni blagajni pa bi na ta račun privarčevali 18 milijonov evrov.

Z zakonom bi tudi zožili možnost zavarovanja po družinskem članu. Otroci bodo po novem samostojna kategorija zavarovanca in ne bodo več zavarovani po svojem staršu, medtem ko bo lahko po novem kot družinski član zavarovan partner, ki je vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje ali če je nezmožen za delo. Na ta račun bi v zdravstveni blagajni privarčevali okoli 7,9 milijona evrov na leto.