
Tipičen primer tovrstnega konflikta se je nedavno odvijal v Veliki Britaniji. Razočaran zaradi poteze staršev, ki sta svoje druge otroke (njega pa ne) poslala v zasebno šolo, je sin pod pretvezo plemenitenja denarja ves izkupiček od prodaje nepremičnine zapravil za luksuzne in nadstandardne storitve, ki jih je v svoji mladosti vedno pogrešal in ki mu niso bile dane. Namesto plemenitenja na varčevalnem računu je tako izkupiček od prodaje nepremičnine v lasti staršev raje namenjal za drage avtomobile, učne ure golfa, draga vina in luksuzne večerje v najdražjih restavracijah. Zgodba zdaj dobiva svoj epilog kar na sodišču.
V teoriji se zdi odločitev o zaupanju denarja najbližnjim povsem razumna in primerna, saj si vsakdo misli, da bo ravno družinski član denar upravljal najbolje in v dobrobit celotne družine. V Sloveniji je tovrstno razmišljanje zelo priljubljeno, saj se na razne prodajalce in samooklicane kvazi finančne svetovalce pogosto gleda zviška, češ da so nepotrebni, saj naj upravljanje z osebnimi financami ne bi bilo tako zahtevno, da tega vsak posameznik ne bi zmogel sam urejati.

Marsikateri družinski član si namreč podredi finančne cilje družine in pri upravljanju z družinskimi financami nastopi na takšen način, ki ustreza njemu in ne nujno celotni družini. Nekateri tako hitro podležejo prepričanju, da je denar mogoče hitro zaslužiti in tako na hitro obogateti, pri tem pa popolnoma pozabijo na tveganje in začrtane cilje družine.
Največje tveganje pri vsem skupaj pa se kaže v možnosti medsebojnega spora. Vse preveč družin se namreč spre med seboj ravno zaradi denarja. Pogosto sledi tožarjenje, ki povzroči pravi razkol v družini, ki pa se ne bi zgodil, če bi bil na drugi strani finančni svetovalec, ki ni znal upravljati zaupano premoženje. V tem primeru je zadeva na sodišču mnogo manj stresna in občutljiva.
Ko je družinsko premoženje postavljeno na kocko …
Pri upravljanju denarja, bodisi s strani družinskega člana bodisi s strani neodvisnega finančnega svetovalca, vedno obstaja tveganje, da se naši družinski finančni načrti ne bodo uresničili in da se bodo zadeve obrnile povsem drugače, kot smo si zamislili. To je tveganje, ki ga mora vsak, ki vlaga in plemeniti denar, poznati. Pri tem je zelo pomembno, kdo krmari oziroma kdo upravlja denar, ne glede na čustveno navezanost in družinsko vez. Poglejmo na čisto banalnem primeru – vsakodnevna vožnja v službo. Vožnja v službo je vedno tvegana, saj vedno obstaja možnost, da se zaletimo. Toda stopnje tveganja so zelo različne. Tveganje je tako manjše, če se v službo peljete z izkušenim šoferjem z več tisoč prevoženimi kilometri, in večje, če bi vas peljala oseba, ki v življenju nikoli ni vozila avtomobila. Podobno velja tudi v primeru upravljanja družinskih financ.
Komu torej zaupati?
Osebi, ki pomaga pri vzpostavljanju idealnega razmerja med željami družine in njenimi finančnimi zmožnostmi z namenom obvladovanja izpostavljanemu tveganju. V praksi se pogosto izkaže, da je boljša možnost za to usposobljen finančni svetovalec, ki svetuje objektivno in v skladu z družinskimi načeli. Če je ta oseba poleg teh meril tudi vaš ožji ali daljni sorodnik, ki mu zaupate, pa je za družino še toliko bolje.
