Hitri, a tihi in zato nevarni. Tako je denimo francoski minister zagovarjal novo zakonodajo, ki regulira uporabo električnih skirojev in ki je stopila v veljavo septembra lani. V Franciji vas za vožnjo z električnim skirojem po pločnikih lahko oglobijo s kar 135 evri. Njihova uporaba je sicer dovoljena na kolesarskih poteh, vendar ne smejo preseči hitrosti 25 kilometrov na uro, sicer so kaznovani s 1500 evri. Tudi Italija je lani uvedla omejitve glede uporabe električnih skirojev. V Španiji pa so posamezna mesta, predvsem Madrid in Barcelona, oblikovala svoja pravila in omejitve glede hitrosti, starosti, uporabo čelade in dovoljenih poti za električne skiroje.

Enotne zakonodaje v Evropski uniji glede njihove uporabe še ni. Kljub temu pa se po večjih evropskih mestih pojavljajo podjetja, ki ponujajo izposojo skuterjev, s katerimi se lahko posamezniki hitro premikajo po ulicah.

V Združenem kraljestvu, ki je konec januarja uradno zapustilo Evropsko unijo, je uporaba električnih skuterjev skoraj povsod praktično nezakonita. A to še ne pomeni, da jih tam ni. Marsikateri Britanec sploh ne ve, da so ta vozila praktično nezakonita, saj jih vse pogosteje videvajo tudi v Londonu in drugih mestih.

Ne na pločnikih, ne na kolesarskih stezah in ne na cestah

Ker gre za električna vozila, ki so v pravnem jeziku definirana kot motorna vozila, se na Otoku z njimi ne smete voziti na območjih, ki so rezervirana za pešce, kolesarje in konje. Torej, so prepovedana na kolesarskih stezah in pločnikih.

Prav tako pa z njimi ne smete na ceste. Če bi se namreč želeli z električnim skirojem legalno voziti po britanskih cestah, bi ga morali uradno registrirati, plačati vse pristojbine, ga zavarovati in opraviti tehnični pregled. A tudi tega ne morete narediti, saj se e-skiroji uvrščajo med tako imenovana "lahka osebna električna vozila", kar pomeni, da sta njihovi maksimalna hitrost in moč prenizki za to, da jih bi lahko registrirali za vožnjo po cestah. Da bi svoj e-skiro lahko registrirali, bi torej morali povečati zmogljivost njegovega motorja, kar pa je predrag in prezapleten proces.

Trenutno je torej na Otoku dovoljeno oziroma legalno e-skiro uporabljati zgolj na zasebnih zemljiščih oziroma zasebnih cestah, pa še to le ob dovoljenju lastnika tega zemljišča oziroma ceste. 

Kakšne so kazni?

Vožnja z e-skirojem po cesti in po pločniku je prepovedana po britanskih zakonih o cestnem prometu. Kazen za kršitelje znaša 300 funtov (približno 332 evrov) in šest kazenskih točk. Če pa pri tem storite še kakšen drug prekršek, denimo vozite pod vplivom alkohola ali povzročite nesrečo, je kazen lahko še precej višja, tudi zaporna.  

Toda šele po nesreči z e-skirojem, v kateri je julija lani umrla TV voditeljica Emily Hartridge, je začela britanska policija bolj resno nadzorovati uporabo e-skirojev. Samo v enem tednu po tragičnem dogodku so ustavili okoli 100 voznikov, ki so v Londonu nezakonito uporabljali to električno prevozno sredstvo. Večini so izdali zgolj ustno opozorilo, desetim pa so izrekli globo in jim e-skiro tudi zasegli. 

Tik pred legalizacijo?

Britanska vlada sicer trenutno pripravlja zakonodajo, s katero bi legalizirala in regulirala uporabo e-skirojev. Kljub temu da narašča število nesreč z električnimi skiroji – samo v Londonu so lani zabeležili kar 31 poškodb, povezanih z vožnjo e-skiroja – povpraševanje po tem modernem prevoznem sredstvu ne pojenja. Prodaja e-skirojev v Združenem kraljestvu se je namreč v zadnjih 12 mesecih povečala za 50 odstotkov. Čeprav nekateri e-skiroji dosežejo hitrosti do 30 kilometrov na uro in več, večina njihovih uporabnikov še vedno ne uporablja zaščitnih čelad. Posledično to lahko pomeni hude posledice, če se zgodi trčenje. 

Britanski zdravniki zato pričakujejo še več nesreč s hudimi poškodbami, ko bo vlada legalizirala uporabo e-skirojev. "Bolniki, ki smo jih videli, ki so imeli nesrečo z e-skiroji, so imeli poškodbe glave, ki so zelo podobne poškodbam, ki jih utrpijo kolesarji med trčenjem pri visoki hitrosti. Edina razlika je, da ponavadi ne nosijo čelad," je pojasnil nevrokirurg Christopher Uff iz bolnišnice Royal London Hospital. In čeprav nihče od poškodovancev, ki so jih zdravili v njihovi bolnišnici, ni umrl, pa so vsi utrpeli dolgotrajne posledice.

Britanski zakonodajalci naj bi se spogledovali z možnostjo, da bi uporabo e-skirojev izenačili s kolesi in jo torej dovolili na pločnikih in cestah. V nasprotju z mnogimi drugimi evropskimi državami imajo namreč Britanci zelo slabo kolesarsko infrastrukturo. Trenutno potekajo številne razprave med podjetji, ki ponujajo izposojo e-skirojev, raziskovalci, lokalnimi oblastmi, ponudniki javnega prometa in policijo. Zelo verjetno pa bo britanska vlada po vzoru Nemčije zahtevala minimalne varnostne standarde za vožnjo z e-skiroji, kot so denimo luči, odsevni jopiči, zvonec, zavore in zaščitne čelade. Prav tako pa naj bi z vgrajenimi "tempomati" najvišjo dovoljeno hitrost vožnje omejili na 25 kilometrov na uro. 

Sprva naj bi uporabo e-skirojev poskusno dovolili le v določenih mestih, če bi se poteza izkazala za uspešno, pa bi jo razširili na vso državo.

Pomisleki za in proti

"Možnost, da jih bodo legalizirali, se mi zdi strašljiva," je za BBC dejala Amy Kavanagh, slabovidna aktivistka proti legalizaciji e-skirojev. 30-letna Londončanka se namreč boji, da jih bodo ljudje še bolj množično uporabljali na pločnikih, tudi če se bo vlada odločila, da njihovo uporabo dovoli zgolj na cestah in kolesarskih stezah. Že zdaj je namreč večkrat imela neprijetne izkušnje z vozniki e-skirojev, ki so neslišno pridrveli mimo nje in se za las izognili trčenju v njeno palico.

Težave se pojavljajo tudi s parkiranjem e-skirojev, saj jih v mestih, kjer je njihova uporaba dovoljena, kot sta Pariz in Los Angeles, uporabniki puščajo povsod, pri tem pa pogosto ovirajo prehode, s čimer imajo največ težav slabovidni in gibalno-ovirani ljudje. Zato Kavanaghova poudarja, da bi morali zakonodajalci misliti tudi na ta vidik in ob morebitni legalizaciji nujno urediti parkirne prostore za e-skiroje.

Zagovorniki e-skirojev pa poudarjajo predvsem njihov okoljevarstveni vidik, saj da bi z njihovo uporabo v središčih mest lahko pripomogli k zmanjšanju avtomobilov, zastojev in posledično onesnaženja. Za legalizacijo si najbolj prizadevajo tehnološka podjetja, kot je ameriški Bird, ki je v Londonu pred dvema letoma že uvedel pilotski projekt. Našli so namreč območje, ki je v zasebni lasti, na katerem lahko z dovoljenjem lastnika že zdaj ponujajo izposojo e-skirojev.

Podjetja, ki ponujajo izposojo e-skirojev, so sicer prisotna v več kot 100 mestih po ZDA, pa tudi v Parizu, Barceloni, Antwerpu, Bruslju, Dunaju, Zürichu, Copenhagnu, Lizboni, Zaragozi, Malagi in mnogih drugih mestih po Evropi.