Vlada je 8. aprila sprejela Uredbo o embalaži in odpadni embalaži, ki začne veljati z današnjim dnem. Z uredbo želi vlada odpraviti dosedanje težave kopičenja odpadne embalaže in uvaja obveznost, da mora zanjo poskrbeti vsako podjetje, ki embalažo uvaja oziroma daje na slovenski trg. 

Če je še lani stroške ravnanja z embalažo, ki je niso odpeljale pooblaščene družbe, krila država, pa bo to odslej padlo na ramena podjetij. Po novem so tako zavezanci za plačevanje embalažnine oziroma ravnanje z odpadno embalažo vsa podjetja in vsi samostojni podjetniki, ki uvažajo oziroma dajejo embalažo na trg. 

Zavezanci za embalažnino so po novi uredbi vsa podjetja, ki embalirajo ali pakirajo blago (tudi, če to za njih počne drugo podjetje), podjetja, ki uvažajo ali pridobivajo embalirano blago, podjetja, ki uvažajo oziroma pridobivajo embalažo za namen polnjenja na prodajnem mestu, podjetja, ki proizvajajo embalažo za namen polnjenja na prodajnem mestu, in podjetja, ki kupujejo embalirano blago prek spleta pri tujih podjetjih in ga sama uporabljajo pri opravljanju svoje dejavnosti. 

Ni več količinskega praga

Že ob ustanovitvi podjetja pred dvema letoma je Enisa Brizani, ki smo jo spoznali v oddaji Štartaj, Slovenija!, svoje podjetje na Agenciji za okolje (Arso) prijavila kot podjetje, ki na trg daje embalažo. Vendar pa je bil doslej količinski prag, ko je podjetje moralo plačevati t. i. "embalažnino", 15 ton dane embalaže na trg v Sloveniji. Tako njeno podjetje doslej zaradi embalaže ni imelo nobenih dodatnih stroškov. A po novem bo drugače. 

"Ena prazna tuba PP tehta okoli 10 gramov, kar pomeni, da sem, če dam na trg 10.000 kosov izdelkov v letu, pa jih ne, v kategoriji okoli 100 kilogramov. Ponudnikov ne upam niti vprašati, kaj zdaj to zame pomeni," pravi podjetnica, ki je ustvarila magnezijevo kremo Magea.

Z novo uredbo se je namreč količinski prag 15 ton ukinil. "Embalažnino" morajo odslej plačevati vsi, ki dajejo embalažo na trg, ne glede na količino. Vendar pa lahko podjetja, ki dajo letno na trg v Sloveniji manj kot 1000 kilogramov embalaže, plačujejo pavšalni znesek. Nova uredba uvaja obveznost tudi za tuja podjetja, ki iz držav članic EU ali tretjih držav prodajajo embalirano blago neposredno končnemu uporabniku preko sredstev za komuniciranje na daljavo.

Po 1. juniju 2021 morajo namreč podjetja količino embalaže, ki jo dajo na trg v Sloveniji, sporočati kvartalno (vsake tri mesece) prek družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), ki imajo okoljevarstveno dovoljenje. Takšnih družb je v Sloveniji šest: Slopak, Interseroh, Surovina, Dinos, Recikel in Embakom. Te družbe pa nato poskrbijo za odpadno embalažo vsakega samostojnega podjetnika in podjetja, ki embalažo uvaža oziroma daje na naš trg. Vsako tako podjetje pa je dolžno plačati stroške embalažnine.

Kakšne so obveznosti podjetij? 

Vsako podjetje (pravna oseba ali samostojni podjetnik), ki daje embalažo na trg, se mora ob začetku opravljanja dejavnosti v 30 dneh registrirati pri Agenciji za okolje. Vsako podjetje mora samo voditi evidence (količino in vrsto) embalažnega materiala. 

Podjetje mora nato štirikrat na leto (za vsako preteklo tromesečje oziroma kvartal) oddati poročilo o embalaži, ki jo je v tem času dalo na trg. Količine embalaže poročajo prek spletnih portalov DROE, s katero je podjetje sklenilo pogodbo. 

Kot piše v uredbi, mora podjetje za vsako koledarsko leto posebej voditi evidenco o embalaži, dani na trg v Sloveniji. Evidenca mora vsebovati podatke o masi embalaže, glede na material: papir in karton, plastika, les, železo in jeklo, aluminij, steklo in drugo (npr. keramika, tekstil ali material biološkega izvora).

Podjetja, ki dajo na trg 15 ton embalaže ali več, so poleg tega še naprej zavezanci tudi za okoljsko dajatev, kot je veljalo do sedaj.

Za proizvajalce, ki ne izpolnjujejo svojih zakonskih obveznosti v zvezi z embalažo niti samostojno niti skupaj z drugimi proizvajalci, je predpisana globa 4000 evrov. Z globo 400 eurov pa se za ta prekršek  kaznuje tudi odgovorna oseba proizvajalca. Nadzor nad izvajanjem uredbe bo izvajal inšpektorat za okolje in prostor (IRSOP), v nekaterih primerih pa tudi tržni inšpektorat (TIRS).

Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor (MOP), se od fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, za proizvajalce štejejo samo samostojni podjetniki posamezniki, "ne pa tudi druge fizične osebe, ki v skladu s predpisi opravljajo dejavnost, v okviru katere dajejo embalažo na trg v RS v drugih pravno organizacijskih oblikah". Torej na primer kmetijsko gospodarstvo; posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost; fizična oseba, ki opravlja dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno. 

"Ker pa se tudi odpadna embalaža, ki izvira iz embalaže teh fizičnih oseb "znajde" v skupnih sistemih, ki jih upravljajo DROE, morajo predpisani del stroškov opravljenih storitev ravnanja z odpadno embalažo prevzeti trgovci, ki za namen nadaljnje prodaje pri svojih dobaviteljih kupujejo embalirano blago ali servisno embalažo, ki jo dajo na trg v RS te fizične osebe. V ta namen morajo tudi trgovci skleniti pogodbo z DROE. Čeprav trgovci nimajo obveznosti PRO, kot jih proizvajalcem nalaga zakon, pa v sorazmernem deležu prispevajo k plačilu stroškov ravnanja z odpadno embalažo, ne plačujejo pa stroškov upravljanja sistema," so še pojasnili na ministrstvu. 

Se bo to prelilo v cene?

Podjetja lahko na spletnih straneh družb za ravnanje z odpadno embalažo opravijo informativne izračune, koliko jih bo po novem stala embalažnina. Ta se za manj kot 100 kilogramov na leto giba od 50 evrov naprej. Cena pa je odvisna tudi od vrste embalaže. Če podjetje kilažo, za katero plačuje pavšal, preseže, mora nato presežek plačati glede na cenik. 

"Stroške opravljenih storitev plačujejo proizvajalci. Zaradi te določbe je ravnanje z odpadno emabalažo (razen zbiranja)  brezplačno za končne uporabnike - imetnike odpadne embalaže," pravijo na MOP. 

Ker pa to za marsikatero podjetje pomeni dodaten strošek, ki ga doslej ni bilo, se utegne zgoditi, da se bodo nekateri izdelki podražili. 

"Če bo strošek visok, bo morda vplival tudi na končno ceno," pravi tudi Brizanijeva, ki sicer upa, da se to ne bo zgodilo. 

Zakaj spremembe?

V Sloveniji vsako leto nastane več kot 316.000 ton odpadne embalaže, a le del se primerno obravnava. Razlika med prijavljenimi in dejanskimi količinami odpadne embalaže je bila vse večja.

Vlada se je za spremembe odločila, ker je v zadnjih letih odpadna komunalna embalaža predstavljala vse večje breme, saj za kar tretjino te ni "odgovarjal" nihče. Kot so pred časom pojasnili na ministrstvu za okolje, je bila težava v zakonodaji, v skladu s katero so bile družbe za ravnanje z odpadno embalažo dolžne odpeljati le toliko embalaže, za kolikor so dobile plačane embalažnine. Plačniki za ravnanje z njo pa so bili le veliki "pridelovalci" odpadne embalaže.

Računsko sodišče je že leta 2015 opozorilo, da v sistem ravnanja z embalažo in odpadno embalažo ni bila vključena več kot polovica (53 odstotkov) embalaže, dane v promet.

Viški odpadne embalaže so se tako kopičili. V začetku lanskega leta je denimo pri komunalnih podjetjih ležalo več kot 12.000 ton odpadne embalaže iz let 2018 in 2019, do konca maja 2020 pa se je je nabralo še skoraj 30.000 ton. Viški so nastajali tudi v preostalih mesecih lanskega leta, zato je država z interventno protikoronsko zakonodajo prevzela stroške odvoza.

"Za interventne ukrepe na podlagi sprejetega interventnega zakona (Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo) je država z izvajalci javnih služb in izvajalci obdelave podpisala za 12.882.000 evrov pogodb, s katerimi je omogočila prevzem in obdelavo preko 76.000 ton nepobrane  komunalne odpadne embalaže pri izvajalcih javnih služb iz let 2020 in 2019. Za komunalno odpadno embalažo, ki je družbe za ravnanje z odpadno embalažo v letu 2021 še niso prevzele pri izvajalcih javnih služb interventni ukrepi niso predvideni," so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.

"Težko je napovedati ali bo uredba rešila problematiko ali bomo v prihodnje še videvali kupe embalaže, ki je nihče ne želi prevzeti. Verjetno se prave rešitve skrivajo na pričetku, torej bolj v smislu zmanjševanja količin uporabljene embalaže, tudi z uvedbo krožnega gospodarstva, kjer že imamo zelo ambiciozne cilje na področju embalaže," pa poudarjajo na Obrtni zbornici Slovenije (OZS). 

Slovenijo pa zavezuje tudi evropska zakonodaja, zaradi katere mora najkasneje z letom 2023 uvesti celovit prenovljen sistem razširjene proizvajalčeve odgovornosti.