Na globalnih trgih so se v zadnjih mesecih močno zvišale veleprodajne cene energentov, kot so zemeljski plin, električna energija, naftni derivati in premog, rastejo tudi cene na živilskem trgu. V Sloveniji sta se podražila ogrevanje in gorivo, napovedujejo višanje cen zemeljskega plina in elektrike, hrana se draži. Nekatere evropske države, med njimi Nemčija, Francija in Španija, razmišljajo o ukrepih za gospodinjstva, ki bi jih močneje prizadele podražitve, saj te že postajajo socialni problem. "Mislim, da plin na evropskem nivoju izpolnjuje 40 odstotkov potreb po energiji. V posameznih državah, denimo Španiji, Italiji in deloma Franciji, je dvig cen za del gospodinjstev velik problem," je opozoril redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Marko Pahor. Tudi v Sloveniji nismo "imuni", omenjajo se vnovična regulacija marž pri naftnih derivatih in energetski vavčerji za socialno ogrožena gospodinjstva.

"V Evropi je najbolj pereča podražitev zemeljskega plina, saj so se cene izjemno dvignile," je izpostavil profesor dr. Marko Pahor in dodal, da se rasti cen prenašajo na ostale energente, na električno energijo, gorivo in drugo. Cene plina so po njegovih besedah narasle zaradi istočasnega pojava več manjših dejavnikov, "ki sami po sebi ne bi imeli velikega učinka, zdaj pa se dopolnjujejo". Najprej je spomnil na preteklo kurilno sezono, ko je hudi zimi v Evropi sledilo hladno obdobje, ki se je zavleklo kar globoko v pomlad.

"Skladišča plina v Evropi so poletje dočakala relativno prazna in se čez poletje niso ustrezno polnila," je razložil. Tako so bila v začetku oktobra približno 77-, čeprav bi morala biti praviloma 95-odstotno napolnjena, da ob sicer povečanem takojšnjem črpanju ne bi bili takoj odvisni od dobav, je pojasnil. "Ob polnem črpanju bi moralo biti zalog za nekje do sto dni," je izračunal. Teh sicer načeloma ne bi smelo zmanjkati zaradi razmeroma sprotnih dobav po ladjah in plinovodih, vseeno pa so lahko po njegovih besedah bolj prazna skladišča razlog za skrb.

Obenem so tudi druge države vse bolj ozaveščene, da je plin bistveno okolju prijaznejši kot denimo premog. "Dobave s plinskimi tankerji so manjše, kot bi lahko bile, saj je Evropa, ki je bila prej ena glavnih uvoznic utekočinjenega plina, kar naenkrat začela tekmovati z azijskimi državami. Kitajska, jugovzhodna Azija in Indija so ugotovile, da morajo tudi one ukrepati proti onesnaževanju. Tako so začeli azijski trgi povpraševati po plinu in na globalnem trgu je začela Evropa tekmovati z azijskimi državami," je opisal. Hkrati plinske elektrarne več delajo tudi v Braziliji, ker imajo večji izpad proizvodnje elektrike iz hidroelektrarn zaradi pomanjkanja dežja. Vse našteto so torej dejavniki, ki poganjajo cene plina navzgor.

Višje cene plina so se hitro prenesle na ostale energente. Ob podražitvah se namreč posledično zatečemo k drugim energentom, denimo k nafti, ki pa se zato prav tako podraži. "Plin je postal tudi pomemben za pridobivanje električne energije, predvsem pa je pomemben za tako imenovano vršno energijo," je še izpostavil Pahor. "Na trgih vršne energije se cene določajo na podlagi mejnih cen proizvodnje energije. Mejni strošek proizvodnje energije v hidroelektrarni ter sončni in vetrni elektrarni pa je nič. Energent namreč nič ne stane," je dodatno pojasnil. Cene tako določajo plinske elektrarne, ki imajo mejne stroške. "Če se torej draži plin, se dražijo tudi mejni stroški v plinskih elektrarnah, kar se nato preliva navzdol, in povprečna cena energije se dviga," je opisal.

Medtem so vse glasnejši očitki o špekulacijah. Nekateri namreč po Pahorjevih besedah opozarjajo tudi na taktiziranje ruskega Gazproma, češ da bi lahko v Rusiji odpravili omejitve in povečali dobave zemeljskega plina. Ampak nočejo, saj tako načrtno pritiskajo na Evropsko unijo, da bi sprostili gradnjo plinovoda Severnega toka 2, je orisal, obenem pa je politika Gazproma, da ne želi preseči 40-odstotnega tržnega deleža v Evropi. "Ko ostale dobave odpadejo, še Gazprom zmanjša dobavo, kar še dodatno pritisne na cene," je opozoril.

Da je pri dvigih cen energentov veliko špekulacij, je izpostavil podpredsednik Združenja Manager, Andrej Božič, ki miri, da imajo vsa večja in dobra podjetja sklenjene dolgoročne pogodbe, ki jim zagotavljajo nižje cene. Zato je treba počakati, kaj se bo dogajalo s cenami v prihodnje, in biti pozoren, kdaj se iztečejo pogodbe, je dejal. Strinja se, da se lahko posledice poznajo tudi na zalogah v skladiščih, "saj nič ne pomaga dogovorjena cena, če fizično ne dobite plina".

Kot našo prednost je omenil, da imamo v Sloveniji celotno proizvodnjo energetike v državni lasti in da smo samozadostni. Proizvodnja v Tešu se ni podražila, voda v hidoelektrarnah teče, menjava goriv v jedrski elektrarni je na leto in pol, je naštel. "Zato pri nas nekaj mesecev ne bi smelo biti hudih učinkov v večjih podjetjih," je prepričan. Obenem se zaveda, da potrošnik pri naročanju električne energije nima veliko manevrskega prostora ter da vsi nimajo takih pogodb in da manjši porabniki energije nimajo pogajalske moči. Zato utegnejo biti prihodnji meseci zanje zelo težki, "lahko da bo kakšno podjetje zato tudi propadlo".

Covid-19 je dokončno razkril, da bo treba biti samozadosten

Ob vsem se industrija v določenih panogah sooča s pomanjkanjem surovin, delov, potrebnih za proizvodnjo. "V Evropi se bomo morali zavedati, da je preprosto preveč tvegano biti vezan na prekomorske prevoze," je poudaril Božič. Spomnil je na pomanjkanje zaščitnih mask ob pojavu covida-19 in opomnil, da so polprevodniki strateški material. "Skorajda vsak proizvod ima dandanes vgrajen polprevodnik, ki pa jih v Evropi proizvedemo zelo malo," je dejal.

Meni, da bi morali znova zagnati rudnike strateških surovin in da je potrebna dolgoročna strategija. "Evropa se bo morala znova strateško opredeliti, saj imamo zaloge, imamo jih blizu, samo preveriti je potrebno, koliko in katera proizvodnja je strateška in jo bomo razvijali," je poudaril. Obenem bomo morali biti tudi potrošniki pripravljeni plačati nekoliko višjo ceno, vendar bodo izdelki kakovostnejši, z daljšo življenjsko dobo in z manjšim ogljičnim odtisom. Samo tako bomo v Evropi tudi bolj samozadostni, razmišlja.

"Vidim veliko priložnost za Slovenijo. Mogoče bomo dobro izkoristili reindustrializacijo, saj smo vendarle industrijska država – imamo tradicijo, imamo sposobne in delovne kadre," je dodal. V prihodnosti nas po njegovem mnenju čaka nekakšen konec globalizacije in poseganja po najcenejših izdelkih. "Mislim, da se bomo presktrukturirali in da se bomo začeli zavedati, da je Evropa velik notranji trg, ki ga bomo morali tudi zaščititi z nekakšno vgraditvijo svojih vrednot," je dejal. "Če bo proizvod narejen okolju neprijazno, z izkoriščanjem delovne sile, bo moral biti pri uvozu tako obdavčen, da se bo cenovno izenačil z evropskimi proizvajalci,"  je pozval.

Glasni so torej pozivi k samozadostnosti, saj bomo lahko le tako zagotovili dobavo, umirjali cene in se borili proti špekulacijam. Kot že omenjeno, smo lahko samozadostni pri oskrbi z električno energijo in v Sloveniji se iz obnovljivih virov proizvede tretjina električne energije, pri čemer njihova raba narašča, kažejo podatki Statističnega urada. 37 odstotkov električne energije od vse, ki je bila v letu 2020 proizvedena v Sloveniji, je bilo proizvedene v jedrski elektrarni, nekaj več kot 30 odstotkov v termoelektrarnah, skoraj enak delež tudi v hidroelektrarnah ter dva odstotka v sončnih in vetrnih elektrarnah. Večino elektrike iz obnovljivih virov sicer proizvedejo hidroelektrarne – iz obnovljivih virov je bilo leta 2020 v Sloveniji proizvedenih 5600 GWh električne energije, od tega večina (93 odstotkov) v hidroelektrarnah, sedem odstotkov pa v sončnih in vetrnih elektrarnah, so sporočili iz Sursa.

Poleg energentov se draži tudi hrana in v Sloveniji z domačo proizvodnjo ne pokrivamo lastnih potreb po kmetijskih proizvodih. Nismo samozadostni pri žitu, zelenjavi, sadju, krompirju in smo odvisni od ugodnih vremenskih in drugih razmer – letin. Višja stopnja samooskrbe je pri mleku, jajcih, govejem mesu in perutnini, medtem ko uvažamo veliko prašičjega mesa.

Po zadnjih podatkih Statističnega urada Slovenije za leto 2020 so posebno nizke stopnje samooskrbe izkazovale bilance sadja (36 odstotkov), zelenjave (48 odstotkov), krompirja (60 odstotkov) in medu (67 odstotkov). Višji stopnji samooskrbe sta izkazovali bilanca mesa (84 odstotkov) in bilanca jajc (95 odstotkov). Slovensko kmetijsko ministrstvo in odločevalci Evropske unije se zavedajo pomembnosti samooskrbe ter izvajajo ukrepe in mehanizme za krepitev in ohranjanje proizvodnje v kmetijstvu. Med njimi so varovanje najboljših kmetijskih površin, spodbujanje pridelave, promocija lokalno pridelane hrane in spodbujanje kratkih dobavnih verig.

Pandemija je obudila nekatera "stara" vprašanja, na katera smo v dobrih časih "pozabili" odgovoriti. Pred nami so izzivi, kako ukrepati za dovoljšno samooskrbo ob spremembah cen in posledično vse večji revščini, socialnih stiskah in pomanjkanju. Potrebne bodo spremembe, treba bo izpolniti zastavljene podnebne cilje za ublažitev podnebnih sprememb in za zaščito Zemlje. Obenem bomo morali poskrbeti za vzdržnost, pravičnost in prehod v nizkoogljično družbo. Da bi nam uspelo, pa se moramo potruditi vsi – odločevalci, industrija in politika, pa tudi ljudje kot posamezniki.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!