Energetska kriza je zajela EU in Slovenijo. Naraščajoče cene energije in energentov na veleprodajnih trgih se odražajo v maloprodajnih cenah toplote iz distribucijskih sistemov toplote. Podražitve predstavljajo velik udarec za socialno ogrožene družine, zato se o reševanju problematike razpravlja na državni in lokalni ravni.

Na infrastrukturnem ministrstvu so za STA pojasnili, da je pravna podlaga za uvedbo energetskih bonov za najbolj ranljive uporabnike v pripravi. "Ker pričakujemo, da se bodo cene za končne odjemalce dvignile predvsem na področju ogrevanja, časovno v prvem četrtletju naslednjega leta, je smiselno ta ukrep uvesti takrat, saj bo takrat pri končnih odjemalcih najbolj potreben," so napovedali.

Kdo bi bil upravičen do energetskih bonov?

Na ministrstvu za delo so potrdili, da sodelujejo pri pripravi kriterijev glede upravičencev, več pa niso razkrili. Neuradno naj bi bilo do bonov upravičenih 66.000 najrevnejših družin.

Medtem rešitve zaradi podražitev iščejo tudi na lokalni ravni. V Mariboru je mestni svet tako ta teden podprl 30-odstotno subvencijo variabilnega dela cene ogrevanja za november in december za gospodinjstva, ki jih ogreva Energetika Maribor. Ta je namreč ogrevanje na letni ravni podražila za 120 odstotkov. So pa svetniki poudarili, da je treba najti rešitve tudi za pomoč ostalim meščanom.

Podražitve se sicer pojavljajo po vsej Sloveniji. Agencija za energijo se je denimo osredotočila na devet izbranih slovenskih občin, v katerih se iz sistemov daljinskega ogrevanja oskrbuje skoraj 70 odstotkov vseh gospodinjskih odjemalcev toplote, priključenih na distribucijske sisteme v Sloveniji.

Ugotovila je, da povprečna maloprodajna cena toplote za ogrevanje stanovanjskih prostorov in pripravo sanitarne tople vode za značilnega gospodinjskega odjemalca toplote v večstanovanjski stavbi z letno obračunsko močjo sedem kilovatov in povprečno letno porabo 6,21 megavatne ure decembra znaša 120,69 evra na megavatno uro, s čimer je za 40,3 odstotka višja kot v letu 2020.

Zakaj takšne podražitve toplote?

Cena toplote se je ta mesec glede na lani po navedbah agencije praviloma najbolj zvišala v tistih občinah, v katerih se za proizvodnjo toplote kot primarni energent uporabljata zemeljski plin ali premog.

Kot so pojasnili v agenciji, na rast cene toplote iz distribucijskih sistemov, ki pretežno temeljijo na zemeljskem plinu, vplivajo predvsem nove pogodbene cene tega energenta in mesečni nakupi manjkajočih količin emisijskih kuponov ogljikovega dioksida, katerih cena vztrajno raste, na rast cene toplote iz distribucijskih sistemov, katerih primarni energent je premog, pa visoke cene mesečnih nakupov manjkajočih količin emisijskih kuponov ogljikovega dioksida.