Po podatkih, ki so bili objavljeni prejšnji teden je Norveška druga najbolj srečna država na svetu. Pred njimi so le njihovi severnjaški kolegi Danci. In kaj ne bi bili. Silne zaloge nafte, ki so jih odkrili v severnem morju so jim prinesle ogromno bogastvo. Država svojim prebivalcem nudi brezplačno šolstvo in zdravstveno oskrbo, sociala je na izjemno visokem nivoju, brezposelnost le malo več kot triodstotna, povprečna plača pa kar 36.000 norveških kron, oziroma 4.600 evrov.

Na prvi pogled gre za raj na zemlji, a norveški politiki se zavedajo, da ni vse zlato kar se sveti. Črpanje nafte država sicer omejuje in tako poskuša omiliti nerealno rast BDP-ja, ki bi temeljila samo na izkoriščanju črnega zlata. A med dvajsetimi največjimi norveškimi podjetji, ki kotirajo na borzi, je le eno, ki ni povezano z nafto. Gre za farmacevtsko podjetje Algeta, ki proizvaja zdravila za raka.

Norveška realnost je namreč taka, da zaradi velike navezanosti na naftno industrijo propadajo druga podjetja, ker je država postala predraga, da bi lahko uspešno poslovali. Stroški so se namreč skokovito povečali. Nekoč ribiško mesto Stavenger, ki je center naftne industrije, je doživelo sicer pravi preporod, a cene stanovanj so skočile v nebo. Za kvadratni meter stanovanja je tako potrebno odšteti vsaj 4.000 evrov, za manjša stanovanja pa cene hitro dosežejo tudi do 8.000 evrov za kvadratni meter. Stavenger je tako postal celo peto najdražje mesto na svetu. Zaradi razlik v zaslužkih v mestu primanjkuje delavcev v vseh ostalih panogah. Tako imajo na primer premalo zdravstvenih delavcev, saj si le ti ne morejo privoščiti tako dragega življenja. Naftni delavci, ki zaslužijo 140.000 evrov letno se nad cenami ne pritožujejo, težave pa imajo vsi ostali. Stroški dela za podjetja so namreč v povprečju kar 43 evrov na uro.

Da Norveška živi pravljico se zavedajo tudi politiki, ki naftni denar sicer pametno vlagajo. Ustanovili so namreč sklad, katerega vrednost je trenutno kar 540 milijard evrov. Gre za enega največjih skladov na svetu, zagotovo pa je Norveška največja lastnica delnic v Evropi. Zanimivost sklada, ki naj bi skrbel za blagostanje v Norveški tudi po tem, ko bodo zaloge nafte izčrpane, je v tem, da ga upravljajo etično. To pomeni, da so sestavili listo podjetij, ki ne delujejo v skladu z etičnimi normami, ki so si jih zastavili in v njih ne vlagajo. Tako so iz podjetja Wal Mart, največje trgovske verige v Ameriki umaknili kar 300 milijonov evrov, ker so kršili človekove pravice.

Njihovega denarja ne boste našli v tobačnih podjetjih ali pa v orožarski industriji. Največ denarja do sedaj pa so umaknili iz rudarskega giganta Rio Tinto. Ker je podjetje povzročalo okoljsko škodo, so Norvežani umaknili kar 750 milijonov evrov. Vse skupaj se na njihovi črni listi nahaja kar 50 podjetij.

Kljub izredno uspešnemu poslovanju sklada pa se Norvežani zavedajo, da bodo težko vzdrževali življenjski standard kot ga poznajo sedaj. Po poročanju businessweeka strokovnjaki napovedujejo, da se bo kvaliteta življenja na Norveškem, ko bo zmanjkalo nafte zmanjšala za kar 25 odstotkov.