Kmalu po terorističnih napadih v Parizu je francoski predsednik Francois Hollande napovedal zaporo vseh meja. Njegove besede so presenetile številne, saj Francija kot del schengenskega območja že več let ni imela mejnih pregledov.
Sledila je streznitev, ki je pokazala krhkost evropske varnosti. Dan po napadu, 14. novembra, potniki v Evrotunelu niso kazali potnih listov, niso jih pregledovali na meji. Zmeda je bila velika, ko so letalske družbe in železnice sporočile, da promet s Francijo poteka nemoteno.
Pred brezmejno Evropo so pregledovali dokumente na mejah v avtomobilih, na vlakih, na letališčih. Preverjali so osebne predmete in prtljago vseh potnikov. Sistem so opustili pred leti, da bi ga znova vzpostavili, bi moralo preteči nekaj časa, potrebovali bi veliko novih zaposlenih, milijarde.
Francoske oblasti enostavno ne morejo vzpostaviti pravega nadzora na mejah in trenutno ni prevelikih naporov za dejansko zaprtje meja. Vsaj ne (še). Francozi, pa tudi drugi Evropejci, se ne bodo zlahka odpovedali svobodi. In brezmejna Evropa je simbolna – povezuje, ne deli.
V Schengenskem območju je 26 evropskih držav, tudi Slovenija. Kar 400 milijonov ljudi lahko prosto potuje na območju velikem 4,3 milijona kvadratnih kilometrov. Za številne Evropejce je simbolika Schengna še toliko močnejša, ker so nedolgo nazaj Evropo delili zidovi, ki so jih podirali z lastnimi rokami.
V zadnjem času so res vse glasnejše napovedi o vzpostavitvi vnovičnega nadzora. Zaradi povečanega števila beguncev je na slovenski meji bodeča žica, o zaprtju mej je slišati iz Avstrije in Nemčije. Radi bi omogočili nadzor nad prihodi beguncev. Številni so prišli v Evropo brez preverbe njihove identitete, brez dokumentov. Mnogi se bojijo, da so z njimi prišli teroristi, ki so zlahka vstopili v evropske države.
Država kanclerke Angele Merkel je v nedeljo, 15. novembra, vzpostavila nadzor na dveh glavnih avtocestah. Potniki so na družabnih omrežjih objavljali posnetke kolon s pripisi "Ogromno policistov na počivališču blizu Passaua. Kot pred 20 leti!". Čeprav so številni mislili, da je po novem vzpostavljen nadzor, dejansko ni bil.
Grške oblasti so sporočile, da je vsaj eden od pariških napadalec potoval skozi njihov otok Leros v skupini 69 beguncev. Registrirali naj bi ga in mu vzeli prstne odtise. Ni še znano, ali pripada enemu od napadalcev potni list, ki so ga našli v koncertni dvorani. A srbski notranji minister Ivica Dačić je že sporočil, da je prišel v Srbijo 7. oktobra in zaprosil za azil.
Če se bo izkazalo, da je res kriv, se obeta nova politika reševanja begunske krize. Na Poljskem se že začenja. Po besedah poljskega ministra za evropske zadeve Konrada Szimanskega bodo sprejemali begunce le ob zagotovilih, da je varno. Po načelu sorazmernosti bi jih morali v državo sprejeti 4500, kar zdaj ni več gotovo.
Vsak dokaz, da po begunskih poteh hodijo teroristi, predstavlja veliko težavo za nemško kanclerko Angelo Merkel. V državi ji hitro pada podpora, z vseh strani so pritiski za zapiranje meja. Če ne bo nič ukrenila, bo politično poražena. Med vikendom je begunsko krizo primerjala z vnovično združitvijo Nemčije, a Nemci vidijo njihovo združitev v popolnoma drugačni luči kot združitev z milijoni beguncev iz različnih kultur.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je pred dnevi opozoril: "Brez dvomov je prihodnost Schengna negotova in čas se izteka. Moramo vzpostaviti nadzor na zunanjih mejah." Zaradi napadov v Parizu se še bolj mudi. Racije so bile v Belgiji, kjer so v bližini Bruslja aretirali več oseb. Preverjajo, kako in kje so se gibali napadalci z njihovim orožjem, in se sprašujejo, ali bi jih ob mejnih kontrolah dobili pred napadi.
Številne članice so že delno odpravile Schengen, med njimi tudi Nemčija. V Franciji so občasne mejne kontrole, ponekod, tudi v Sloveniji, so ograje. Nemčija skuša doseči soglasje s Turčijo, da bi lahko vrnili nekaj beguncev, da bi upočasnili prehod, da bi morda preprečili prehod teroristom.
Zaprtje meja bi imelo posledice na več ravneh. Za vzpostavitev nadzora na mejah bi bil potreben čas, novi zaposleni, na milijarde evrov. Potrebno bi bilo soglasje Evropejcev. In nenazadnje, nastala bi velika gospodarska škoda na račun nič več prostega pretoka blaga.
Pa bi z zaprtjem meja ustavili teroriste in izbrisali terorizem?
