V zadnji številki Mladine so se lotili vprašanja zasebnih fakultet. Osredotočili so se na tiste, ki so "pod Janševo vladavino dobile koncesijo, koristijo pa predvsem njegovim strankarskim vojščakom in njihovim bližnjim". 

Na začetku zgodbe je Mladinin novinar Vasja Jager pod drobnogled vzel zasebno Fakulteto za dizajn ter Manco Matičič Zver, ki je na tej fakulteti prodekanja. Manca je sicer hči Milana Zvera. Ustanoviteljica, lastnica in dekanja je Nada Rožmanec Matičič - tašča Mance Zver, direktor je Miha Matičič - mož Mance Zver. Koncesijo pa je fakulteta dobila, ko je bil na čelu pristojnega ministrstva Jure Zupan, navaja omenjeni novinar. Slednji navaja tudi podatek, da omenjena fakulteta od pristojnega resorja vsako leto prejme dobrih 900.000 evrov. "Doslej pa je iz proračuna od ministrstva za izobraževanje, pa tudi drugih plačnikov, skupaj dobilo 9,5 milijona javnih sredstev," poroča Mladina. 

Avtor nato nadaljuje s trditvijo, da je zgodba omenjene fakultete "značilna za zasebne visokošolske zavode, ki so v mandatu prve vlade Janeza Janše po politični liniji na veliko pridobivali koncesije, s tem pa dostop do proračunskega denarja". Jager ob tem omenja tudi Novo univerzo Petra Jambreka, Fakulteto za uporabne družbene študije Boruta Rončevića ...

Pristojno ministrstvo sedaj s pomočjo delovne skupine pripravlja spremembo zakonodaje na tem področju. Zakaj? Kot je član te delovne skupine Matjaž Krajnc povedal novinarju Mladine: "Danes imajo koncesije tudi takšne ustanove, ki že leta ne zadostujejo standardom glede kadrov, infrastrukture in števila študentov, vendar jih vse od podelitve koncesij ni nihče preverjal." Prejemajo pa davkoplačevalski denar. 

Zadevo je pod drobnogled vzelo tudi računsko sodišče, ki je že leta 2016 zapisalo, da je "kriterije za presojo kakovosti določil ohlapno in nejasno, pri tem pa ni določil niti minimalnih standardov za potrditev njihovega izpolnjevanja". Sicer o akreditaciji nekega na novo ustanovljenega visokošolskega zavoda presoja svet Nacionalne agencije RS za kakovost oz. krajše NAKVIS. Računsko sodišče je pri pregledu ugotovilo tudi, da država ni bila učinkovita na tem področju. Novinar Jager to opiše z besedami, da so se koncesije izdajale, kakor se je takratnim osebam na pristojnih položajih pač zahotelo. 

Zanimive so besede glavnega tajnika Sindikata vzgoje in izobraževanja Branimirja Štruklja, ki je za Mladino o fakultetah, ki so se rodile pod določeno politično opcijo, črpajo pa denar iz davkoplačevalske blagajne, povedal naslednje: "Seveda nihče izmed njih ni zaprosil za koncesijo za zahtevne tehniške študije, za katere potrebuješ drago opremo in laboratorije ter visoko usposobljene pedagoge, temveč so odpirali predvsem programe, za katere zadostujeta že tabla in kreda."

Predstavili tudi dobre prakse

Ob prebiranju članka bi marsikdo dobil vtis, da so vse zasebne fakultete ... sumljive. A novinar nam v svojem članku postreže tudi s primeri, ki so vzor in opomin, kako bi moralo biti. Pri tem na primer omeni Fakulteto za tehnologijo polimerov, ki so jo ustanovila koroška podjetja. Krajnc poudari, da je v tem primeru lokalna industrija odstopila del svoje opreme, na kateri lahko študenti opravljajo vaje in se učijo. Gre za drago opremo, ki si je javni zavodi ne morejo privoščiti, pravi Krajnc. Iz tega je jasno, da imata lokalna skupnost in država od tega veliko koristi. 

Kot dobro prakso omeni tudi jeseniško Fakulteto za zdravstvo, ki državi nudi dodaten vir zdravstvenega kadra, ki ga v Sloveniji močno primanjkuje. 

Torej na zasebne fakultete moramo pogledati s tega stališča, kaj resnično doprinesejo skupnosti. Ali res potrebujemo številne fakultete, ki bodo ustvarjale ekonomiste, ki jih v takem številu resnično ne potrebujemo? Računsko sodišče je vladi že leta 2016 naročilo temeljito prenovo področja zasebnih fakultet. Jernej Pikalo se je sicer področja lotil in imenoval delovno skupino. Na mizi imajo predlog, s katerim bi obstajalo varovalo, preko katerega politika ne bi mogla. "Na ta način bi bila politika v veliki meri izrinjena iz odločanja, njeno mesto pa bi zavzela stroka, pravijo na ministrstvu," poroča novinar Jager, ki navaja, da bo država letos zasebnikom plačala 10,7 milijona evrov za koncesionirane študije. S tem, da je država izvedla nič (0) revizij namenske porabe javnega denarja pri zasebnikih. 

Kaj pa poročila? Komu morajo zasebne fakultete poročati o namenski porabi denarja, ki ga dobijo iz javnih sredstev? Mladina poroča, da je edini mehanizem nadzora pristojno ministrstvo, ki mu koncesionar vsako leto predloži poročilo. Če bi v teh zaznali sume nepravilnosti, bi ministrstvo opozorilo proračunsko inšpekcijo. "Doslej se to še ni zgodilo, tudi računsko sodišče nikoli ni vzelo pod drobnogled porabe proračunskih sredstev pri zasebnikih visokošolskih zavodov," kritično zaključi novinar.