"Iz minute v minuto je stanje bolj kaotično. Ljudje potrebjejo pomoč, klici dežujejo," nam je po telefonu na kratko vzdušje med frizerji in kozmetiki orisala Vlasta Markoja, sekretarka Sekcij frizerjev in kozmetikov pri Obrtno-podjetniški zbornici (OZS). Kot pravi, jim največ težav predstavlja to, da ta hip ni konkretne pomoči in da ne vedo, kaj bo, koliko časa bo veljala prepoved opravljanja dejavnosti. "Predvsem jih skrbi, kaj narediti z zaposlenimi. Nekateri, ki so doslej delali dobro in se trudili nadoknaditi izgubljeno, nimajo niti pogojev za pomoč iz protikoronskega paketa in ne vedo, kaj naj naredijo v tem trenutku. Nestrpno pričakujemo, kaj bo prinesel šesti protikoronski paket, ali pa naj nas pustijo delati," poudarja.

"Stanje je zelo hudo. Ne vemo, ali bomo lahko šli delat ali ne, ne vemo, ali bodo otroci lahko šli v šolo ... Hudo je, ne samo materialno zaradi izpada dohodka, ki se definitivno pozna v tem letu, ne samo zato, ker smo že bili zaprti, pač pa tudi zato, ker ljudje bolj pazijo, kam bodo dali denar. Ne vemo, kaj nas čaka. Tudi drugi ljudje so namreč v negotovosti, tako kot mi," pa pravi predsednica Sekcije kozmetikov pri OZS Petra Mrhar.

Frizerji in kozmetiki se soočajo s podobnimi težavami kot gostinci. Kljub zaprtju jih namreč poleg plač zaposlenih čakajo še fiksni stroški, kot so najemnine, razni priključki in tekoči stroški. Ponekod so jim sicer lastniki prostorov med prvim zaprtjem marca oziroma aprila šli nasproti. "Veliko je bilo takšnih, ki so razumeli, da podjetniki ne morejo plačati najemnine, in so jim za tisti mesec ali mesec in pol, ko niso smeli delati, oprostili najemnino, tako da so morali poravnati samo stroške. Večina pa je morala najemnino delno ali v celoti plačati," pravi Mrharjeva. Za te je bil udarec prehud. 

'V tem poslu delam že 26 let, a sem razmišljala, da bi zaprla'

Za ocene o tem, koliko podjetnikov s kozmetično in frizersko dejavnostjo je koronakriza prehudo prizadela, je ta hip še prezgodaj. Podatki Poslovnega registra Slovenije, ki jih zbira Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), pa kažejo, da takšnih, ki so obupali, ni bilo malo. 

Od marca do novembra letošnjega leta je bilo iz poslovnega registra izbrisanih 191 podjetij (tako s. p. kot d. o. o.), ki so imela kot glavno dejavnost navedeno frizersko ali kozmetično in pedikersko dejavnost. To je za dobrih 17 odstotkov več kot lani, ko je bilo v istem obdobju 158 izbrisov podjetij s temi dejavnostmi, in za 26 odstotkov več kot v letu 2018, ko je bilo izbrisov 140. 

Največ izbrisov iz poslovnega registra je bilo v začetku epidemije, torej marca, ko so se frizerski in kozmetični saloni tudi prvič začasno zaprli. Ker takrat še ni bilo znano, ali bodo upravičeni do pomoči in kakšna bo, se je marca kar 63 podjetnikov odločilo, da svoje podjetje enostavno zapre. Letos je bilo sicer od marca do novembra tudi nekoliko več vpisov novih podjetij v poslovni register (315) v primerjavi z istim obdobjem lani (270). Največ vpisov je bilo maja, ko se je na novo registriralo 62 espejev in deoojev z glavno dejavnostjo frizerstvo ali kozmetične in pedikerske storitve, junija (48) in septembra (51). Čeprav tega z gotovostjo ne moremo trditi, pa so verjetno v tej številki zajeti tudi številni tisti, ki so marca podjetje (prehitro) zaprli, nato pa znova odprli, ko so se ukrepi začeli sproščati.  

Med podjetji vlada velika negotovost in mnogi se sprašujejo, ali je še smiselno nadaljevati, če morajo vsakih nekaj mesecev za nedoločen čas zapreti svoje salone. "Tisti, ki imajo svoje poslovne prostore in tako nimajo visokega stroška najemnine, verjetno ne razmišljajo o zaprtju. Če imajo veliko zaposlenih, razmišljajo o čakanju na delo, posledično tudi o odpuščanju. Sama v tem poslu delam že 26 let, a sem razmišljala, da bi zaprla. Seveda se vprašaš, kaj bo. Ampak 26 let se trudiš, da nekaj ustvariš, da nekaj pripelješ – in kaj? Greš potem zapret? Tisti, ki delamo že toliko let, ki imamo salone, smo ljubitelji tega posla, naša služba nam je kot hobi. Ta način življenja si obrtniki načeloma izberemo in se ves čas izobražujemo. Mislim, da bomo tisti, ki smo v tem dlje časa, težko kar zaprli," pravi Mrharjeva.

Prepoved dela v salonih vpliva na porast sive ekonomije

V prvem valu je bil zelo velik porast sive ekonomije oziroma dela na črno na domovih strank ali izvajalcev storitev. Dalj časa ko smo zaprti, bolj se bo delo na črno razbohotilo, zato opozarjajo frizerji in kozmetiki. "Siva ekonomija je v razmahu in ljudje se bodo navadili, da to lahko poteka po domovih, kar je še bolj tvegano," pravi Markoja. "Na koncu so vsi prikrajšani, tudi država," še dodaja. 

Kozmetične in frizerske storitve se marsikje sedaj odvijajo v zasebnih prostorih, kjer ni nikakršnega nadzora nad izvajanjem zaščitnih ukrepov, zato je verjetnost okužbe s koronavirusom še toliko večja. "V salonih smo morali spoštovati zaščitne ukrepe, zdaj pa tisti, ki delajo na domu, kjer ni nadzora, verjetno za zaščito ne poskrbijo tako dobro, kot skrbimo v salonih, kjer lahko vsak dan pričakujemo inšpekcijo. Ko pa se začnejo ljudje zatekati k delu na črno, se na to kar navadijo tudi pozneje, ko so saloni znova odprti," pa pravi Mrharjeva.

Zato v sekcijah menijo, da bi lahko frizerske in kozmetične storitve opravljali v salonih legalno, skladno s priporočili NIJZ. "Osnova našega poklica je higiena, razkuževanje, sterilizacija. Zato zaščito, kot so maske in rokavice, uporabljamo od nekdaj. In seveda smo to upoštevali tudi v tem času. Za primer, da bi se kakšna stranka v kozmetičnem ali frizerskem salonu okužila, še nisem slišala. Ker vsi uporabljamo zaščito in ker v salone hodijo zdrave stranke," dodaja predsednica Sekcije kozmetikov. 

Kot poudarjajo na OZS, veljajo za frizerske, kozmetične in pedikerske salone ter podobne dejavnosti nege že sedaj veliko strožji ukrepi NIJZ, kot jih imajo v sosednjih državah in državah EU. Kljub temu pa lahko v teh državah – kljub slabi oziroma podobni epidemiološki sliki – tovrstni saloni še naprej obratujejo. Zato sekciji pozivata pristojne, naj med izjeme v odlok dodajo tudi frizerske storitve, kozmetične in pedikerske storitve ter druge dejavnosti za nego telesa v salonih, ki se prepletajo s kozmetičnimi storitvami. 

Zmotilo jih je tudi to, da se za razliko od nekaterih drugih evropskih držav, kjer vlade napovejo zapiranje dejavnosti več dni ali ves teden vnaprej, pri nas to zgodi praktično "z danes na jutri". "Ves čas opozarjamo, da vlada ne zna napovedati. Pri nas se zgodi vse čez noč in imamo potem dileme, kdaj začne ukrep veljati," pravi Markoja. "Naša želja je, da nam en teden prej povejo, da nas nameravajo zapreti, da se pripravimo in da na to pripravimo stranke.  V tistem zadnjem tednu so večkrat spremenili pravila: najprej ena stranka na salon, potem čez dva dni ena stranka na 20 kvadratnih metrov v večjih salonih, kjer je več zaposlenih, na koncu pa so nas zaprli v soboto. Takrat so rekli, da samo za en teden. V tem času pa noben ne sporoči, ali bomo lahko odprli čez en teden ali čez dva," dodaja Mrharjeva. 

Botoks v estetskem centru ja, pedikura za sladkorne bolnike pa ne

Opozorili so tudi na neenako obravnavo v primerjavi z nekaterimi drugimi primerljivimi dejavnostmi. Ugotavljajo namreč, da lahko estetski centri še naprej nemoteno opravljajo svoje storitve, denimo tretmaje z botoksom in podobno, ob tem pa tudi povsem identične storitve, kot jih izvajajo v kozmetičnih salonih. Zato so prepričani, da bi lahko svoje storitve še naprej opravljali tudi kozmetiki v kozmetičnih salonih.  

Ne gre le za lepotičenje, marsikomu takšne storitve, kot je denimo profesionalna pedikura, pomenijo nujo. "Starejša oseba, ki se ne more pripogniti, ki ima sladkorno bolezen ali pa težave s sklepi in nima moči v rokah, si težko sama ostriže nohte na nogah in uredi otiščance, kurja očesa, vraščene nohte," pravi Mrharjeva. Zato vlado pozivajo, naj poleg kozmetičnih storitev in drugih dejavnosti za nego telesa dovoli tudi opravljanje dejavnosti pedikure (nega stopal in nohtov). 

Kot pravijo, so imele v času prvega zaprtja kozmetičarke–pedikerke največ telefonskih klicev starejših ljudi, ki imajo težave z nohti. S tem, ko bi dovolili izvajanje preventivnih in negovalnih storitev v kozmetičnih, pedikerskih salonih ter drugih salonih za nego telesa, bi razbremenili tudi zdravstveni sitem. Neustrezna nega vraščenih nohtov in otiščancev lahko namreč privede do resnih zapletov, ko ljudje potrebujejo zdravniško oskrbo, so opozorili. 

V pričakovanju šestega protikoronskega paketa

Tako kot gostinci, tudi frizerji in kozmetiki opozarjajo, da je velika težava tudi v tem, da država pomoč nudi pod strogimi in pogosto neživljenjskimi pogoji. Tudi oni si želijo, da pomoči ne bi bilo treba vračati. "Upad prometa ne sme biti pogoj za pomoč. Če jih država zapre, jim mora pomagati, ne glede na to, kako se trudijo. Če bo nekdo imel samo 10-odstotni upad prometa, ker bo s svojimi rokami nadoknadil izgubo v času, ko lahko dela, bo na koncu kaznovan in bo moral pomoč vračati za nazaj," pravi Markoja.  S tem denarjem so ohranili delovna mesta, pravijo, če bodo ob zmanjšanih prihodkih morali vračati to pomoč, bodo posledično nekateri morali odpuščati. 

Markoja je izpostavila, da velike težave mnogim predstavlja tudi to, da so do pomoči upravičeni le tisti, ki nimajo odprtih obveznosti do Fursa. "Kar tudi ni prav, ker smo že drugič zaprti," pravi Markoja. 

Vlada že pripravlja nov paket pomoči za podjetja, ki so prizadeta zaradi trenutnih ukrepov. V njem naj bi se z novimi ciljnimi ukrepi posebej osredotočila na tiste panoge, ki so zaradi epidemije najbolj prizadete. Z gospodarskega ministrstva so sporočili, da bodo posebno pozornost namenili majhnim in srednjim podjetjem, ki so najranljivejša in bodo zato deležna posebne zaščite.

Kot kaže, so prisluhnili pozivom gostincev, frizerjev, kozmetikov in drugih, ki so morali začasno prenehati z delom. Nov protikoronski paket naj bi namreč poleg podaljšanja nekaterih ukrepov (moratorij za kredite, subvencioniranje delovnega časa) prinesel tudi nekatere nove rešitve, kot so subvencioniranje fiksnih stroškov za najbolj prizadeta podjetja in odpis najemnin za prostore, katerih lastnik je država oziroma lokalna skupnost. 

Prav tako naj bi država znižala pogoje za pomoč do subvencioniranja čakanja na delo. Po novem naj bi bila do te pomoči upravičena podjetja, ki bodo imela vsaj 40-odstotni upad prihodkov od prodaje v primerjavi z lanskim letom. Doslej je bila meja 20-odstotni upad prihodkov. Vlada bo šesti protikoronski paket pripravila do konca tedna.