Rojena sem v osemdesetih. Prve računalnike sem spoznala nekje proti koncu osnovne šole, nekaj let pozneje je prišel internet. Spominjam se, kako nisi mogel istočasno telefonirati in biti na spletu, kako si eno fotografijo zelo slabe kakovosti nalagal skoraj cel dan, in kako smo bili nato eni prvih, ki smo imeli doma tako imenovano "hitro" povezavo ISDN. Takrat je bila vrhunska, za današnje čase je zastarela. In spominjam se družinskih izletov, ko je imela mama na sovoznikovem sedežu razgrnjen velik zemljevid, s pomočjo katerega smo prišli do želenega cilja. Danes nam pametna tehnologija izriše zemljevid, nas najde na njem, nam zariše pot in izračuna predviden čas potovanja. Po potrebi nam celo priporoči, kje in kako se je najbolje ogniti morebitnim zastojem.

Umetna inteligenca deluje v vseh porah družbe; spreminja politiko, gospodarstvo in družbo. Čeprav jo že uporabljamo v vsakdanjem življenju, si še nismo enotni, v katero politično, družbeno in gospodarsko smer naj gre. Že zelo dolgo je prisotna na borzah. Z njo razvijajo nova orožja, po zraku letijo samovozeči droni, realnost spletnih napadov (tudi vojaških) ni več znanstvena fantastika. Mnogi jo uporabljajo za lastne interese, da bi lahko zbrane informacije uporabili proti konkurenci in jo onemogočili. Vlade, velike korporacije, oglaševalci in podjetja (na skrivaj) zbirajo podatke o ljudeh; vsak dan, na vsakem koraku lahko spremljajo vaše navade, počutje, gibanje. Bolj ko ste aktivni, več podatkov imajo o vas. Vse več jo uporabljajo podjetja za oglaševalske namene, kjer se z njeno pomočjo trudijo pridobiti pozornost kupcev, jih prepričati v nakup in se hkrati dokopati do njihovih osebnih podatkov. In na konferenci GoDigital je bilo večkrat slišati: "Podatki so nova nafta." Da, kdor ima informacije, ima moč in ima denar ... Drži svet na dlani. In dejstvo je, da umetna inteligenca za obstoj potrebuje podatke.

Moramo biti previdni in na preži. Svetovalec za umetno inteligenco v Evropski komisiji Eric Badiqué je na primer izpostavil, kako zelo je pomembno, da bo Evropa boljša ali vsaj držala korak z ZDA in Kitajsko, kjer delajo in razvijajo ter se ne ukvarjajo preveč s posledicami, pravili, zakonodajo, odgovornostjo in nenazadnje etiko. Ampak tudi mi moramo biti tehnološko neodvisni, moramo paziti, da ne bi zaostali, je poudaril. Vlade morajo vlagati v izobraževanje in razvoj, hitro prilagajati zakonodajo ter hkrati poskrbeti za kibernetsko varnost za (neprebojno) zaščito podatkov. V proces je treba vključiti vse deležnike: industrijo, raziskovalce, tehnološke strokovnjake, politike, etike, antropologe, humaniste, ki jo bodo znali prilagoditi človeku.

Umetna inteligenca poganja aplikacije, spletne strani, spreminja industrijo, avtomatizira procese, vsakodnevno vpliva na vse. Uporabljajo in razvijajo nove tehnologije za zdravstvo, transport, proizvodnjo, kmetijstvo. Pravijo, da bo z umetno inteligenco zagotovo ogromno pridobilo gospodarstvo, kjer je že kriza zaradi pomanjkanja poceni delovne sile, saj se bo avtomatiziralo in optimiziralo procese. Uporabljajo jo v klicnih centrih, česar stranke večinoma sploh ne vedo. Že zdaj lahko s podatkovnim rudarjenjem avtomatizirajo precej procesov, v prihodnje pa predvidevajo, da bodo lahko v celoti nadomestili klicne operaterje - zaradi možnosti dostopa do nešteto podatkov bo umetna inteligenca predvidoma znala odgovoriti celo na še nikoli prej postavljena vprašanja. Priročna je tudi za lepšo potrošniško izkušnjo v maloprodajo, kjer z njo že zdaj in bodo tudi v prihodnje zbirali podatke o kupcih, z namenom ponuditi jim najbolj primerne izbiro zanje. Na podlagi obrazne mimike bodo lahko trgovci (tako spletni kot fizični) razumeli kupčevo čustveno stanje in ker vemo, da največkrat nakupujemo čustveno ... Veliko si od nje obetajo v hotelih, turističnih in potovalnih agencijah, letalskih družbah, pa tudi v finančnem, bančnem in zavarovalniškem sektorju. V bankah jo na primer že uporabljajo za napovedovanje verjetnosti, da jih bo zapustil komitent, za predvidevanje kreditne sposobnosti, za odkrivanje zlorab, za izboljšanje izkušnje strank. Zavarovalnicam pomaga odkrivati goljufije in izračunati optimalno polico. V avtomobilizmu so že zelo pametni avtomobili, letalske družbe lahko predvidevajo zamude in odpovedi ter morebitna popravila. Izredne razsežnosti ponuja umetna inteligenca v zdravstvu za diagnostiko, prepoznavanje bolnikov z nagnjenji k obolenju za določeno boleznijo, avtomatizacijo diagnostičnih testov, izračun najbolj učinkovitih zdravil za ugotovljeno zdravstveno stanje glede na pacienta, določanje procesa zdravljenja, preventivo, analizo DNK.

Zelo je uporabna tudi v proizvodnih procesih. Do leta 2030 naj bi umetna inteligenca postala glavni dejavnik rasti svetovnega BDP in je kot taka ključnega pomena za optimizacijo procesov, prebojne storitve in digitalne poslovne modele. Udeleženci konference GoDigital so se strinjali, da so lahko med vodilnimi tudi slovenska podjetja za proizvodnjo informacijsko-komunikacijske tehnologije in da lahko pomembno prispevajo k dvigovanju dodane vrednosti. Dobro nam kaže tudi v raziskovalni sferi. Po ocenah digitalnega glasnika Slovenije in raziskovalca Umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan, Marka Grobelnika, imamo med raziskovalci dovolj kakovostnega znanja. Je pa poudaril, da je treba iz raziskav dobiti storitve in izdelke, za kar potrebujemo sodelovanje države in usposobljene podjetnike. A vendar marsikatera podjetja žal nimajo prave strategije. Težko definirajo, katero težavo želijo rešiti, kako pravilno zbrati prave podatke in kako želijo uporabljati umetno inteligenco. Na koncu pa niti nimajo dovolj usposobljenega kadra. Po besedah direktorja razvojnega podjetja na področju informatike ZZI, Igorja Zorka, imajo sicer mala in srednja podjetja v Sloveniji velik interes za uporabo novih tehnologij, saj v njih vidijo priložnost za optimizacijo poslovanja in odpravo odvečnega dela, vendar za relativno majhen nabor storitev. Težava je tudi zaradi premalo znanja in vizije, kako bi sploh pripeljali umetno inteligenco v njihove procese. Ne razumejo čisto natančno, kako se digitalno preobraziti, kako spraviti znanje raziskovalcev v prakso v podjetjih. Je pa Slovenija ena prvih držav v Evropi, ki je uvedla e-poslovanje v javni upravi in finančne evidence v elektronski obliki. Umetna inteligenca torej tudi pri nas že skrbi za boljšo optimizacijo proizvodnih procesov. Lep primer je na primer Kolektor, za katerega so pri Qlectorju razvili program, ki pomaga odgovornim sprejemati pametne odločitve, napovedati organizacijske zastoje, predvidevati popravilo dela ali servis na določenem stroju, optimizirati stroške in nabavo. Z njeno uporabo so znatno privarčevali pri času in denarju.

In kaj bo z delovnimi mesti? Je strah pred izgubo službe upravičen?

Da, do neke mere. Predvsem pri zaposlenih, ki opravljajo enostavna fizična in miselna dela, ki jih je moč avtomatizirati, pravi glavna ekonomistka za Evropo v The Economist Intelligence Unit Emily Mansfield. Po njenih besedah dela ne bodo izgubili poklici, ki zahtevajo empatijo, človeško presojo, sprejemanje zapletenih odločitev. Drastično primanjkuje programerjev, računalničarjev, visoko razvojnega-tehnološkega kadra, analitikov. Zaposleni prihodnosti bodo morali imeti znanje, veščine, talente. Novo tehnologijo je treba prenesti v podjetja, da bodo konkurenčna, da bo večja dodana vrednost, vendar potrebujemo zaposlene s kompetencami. Morda bo delovni teden dolg štiri dni, morda bomo delali manj ur dnevno. Ne bo izgube delovnih mest, če bodo ljudje dovolj izobraženi, če bodo imeli prave kompetence. Dober primer je na primer kavarna na Japonskem, kjer so natakarje zamenjali roboti in morali so zaposliti še več ljudi, da so skrbeli za njihovo nemoteno delovanje. Vendar so bili logično zelo usposobljeni in izobraženi.

Medtem ko se nekateri bojijo izgube služb in se človeštvo sprašuje o smislu obstoja, drugi verjamejo, da bo umetna inteligenca rešila vse naše težave. Ampak bo res? Zelo, zelo pametni ljudje svarijo pred njo, vendar se zdi, kot da jih ne bi jemali resno. Da bi lahko uničila človeštvo so med drugimi dejali Elon Musk, Stephen Hawking in Stuart Armstrong. Tako kot si nismo edini glede uporabe pametnih telefonov, se ne moremo zediniti, ali je umetna inteligenca dobra ali slaba, ali bo doprinesla ali nas bo - če smo malo dramatični - pokopala. A vendar je tukaj in zdaj, ljudje jo morajo nekako sprejeti za svojo. Igor Zorko pravi, da jo je treba demistificirati, Pawel Bialka iz poljskega podjetja Gartner, da bi se morali počutiti popolnoma domače z njo. Navedel je osebno potrošniško izkušnjo, ko bo posameznik stopil v svojo priljubljeno kavarno in mu bodo postregli s kavo, ki mu bo takrat najbolj prijala. V trgovini mu bodo ponudili oblačilo po njegovem okusu, v restavraciji izbrali najljubšo hrano. Umetna inteligenca bo varovala njegov dom, spremljala njegove telesne funkcije, vklopila alarme ob morebitnih zdravstvenih odstopanjih, uskladila koledarje s poslovnimi partnerji.

Kot otrok sem hodila v trgovino, kjer so trgovke računale na pamet in so se včasih tudi zmotile. Kmalu so prišli kalkulatorji in prve blagajne, napak je bilo manj. Danes so na vsakem izdelku črtne kode in napake na računih so prej velika redkost kot pravilo. Medtem pa vrata odpirajo "pametne trgovine", kjer ni več trgovk. So one prve žrtve, bodo prve izgubile službe zaradi umetne inteligence? Ogromno izredno pametnih ljudi se ukvarja z razvojem tehnologij prihodnosti, s katerimi - vsaj tako pravijo - bodo izboljšali svet, življenjske pogoje in družbo nasploh. Ob pravilni in pametni uporabi lahko z njo veliko lahko pridobimo, če pa pade v napačne roke, je lahko ogrožena naša prihodnost in morda celo sedanjost. Dejstvo je, da je tehnologija v rokah človeka in ne obratno. Na koncu odloča človek. Je pa res, da je v napačnih rokah nevarnost zlorabe tehnologije, ki še nikoli ni bila tako pametna, tako močna, mogočna.

Po mojem mnenju v resnici ne razumemo čisto natančno, kaj se nam dogaja. Po eni strani se veselimo, po drugi nas je strah. Nas bo umetna inteligenca osrečila, zadovoljila, naredila naše življenje lepše, enostavnejše, bolje? Imamo sploh čas razmišljati? Spomnite se, kako hitro, gladko, skoraj neopazno so se v naše dlani prikradli pametni telefoni in večina si danes ne predstavlja dneva brez njih. Bo tako tudi z umetno inteligenco? Ali pa je že?

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!