Cekin.si
Spletni goljufi so vse bolj pretkani, ljudje pa jim še vedno nasedajo.

Koristno

Slovencem so spletni goljufi v enem letu pobrali skoraj 380.000 evrov

Špela Zupan
02. 06. 2015 08.34
5

Spletni goljufi so lani 83 Slovencem pobrali od nekaj deset pa vse do več tisoč evrov, skupno 378.184 evrov. Letos so slovenski kriminalisti obravnavali 20 spletnih prevar, s katerimi so nepridipravi zaslužili 53.000 evrov.

Spletni goljufi so vse bolj pretkani, ljudje pa jim še vedno nasedajo.
Spletni goljufi so vse bolj pretkani, ljudje pa jim še vedno nasedajo.FOTO: Thinkstock
Za spletne goljufije je na spološno značilna ponudba različnih predmetov ali storitev po mamljivo nizkih cenah ali obljube o izredno visokih nagradah.

V Sloveniji so lani obravnavali 80 primerov spletne goljufije, za kar je zagroženih do 10 let zaporne kazni. 83 oseb je ostalo brez od nekaj deset pa vse do več tisoč evrov, prevaranti so od njih skupno pobrali 378.184 evrov. Letos so prijavili 20 tovrstnih kaznivih dejanj, s katerimi so nepridipravi zaslužili 53.000 evrov.

Goljufi največkrat pošiljajo nigerijska pisma na naključne elektronske naslove, ki jih ponavadi dobijo s spleta. Pošiljajo mamljive ponudbe o prenosih denarja in se najpogosteje predstavljajo kot bankirji, direktorji, zdravniki, bolniki, vojaki, loterije.

Ponujajo visoke zneske, tudi v višini več milijonov evrov. Zavajajo z obljubami, da bodo milijone prenesli na njihov račun, vendar je predhodno potrebno nakazati denar. Zahtevajo denar za plačila raznih dajatev, davkov, odvetniških storitev, carine, poštnine in prevoza. Da bi bila zadeva videti karseda pristna, žrtvam pošiljajo kopije ponarejenih dokumentov, bančnih izpiskov, nakazil, letalskih kart in zapuščinskih pisem. Zahtevani zneski so v začetku praviloma nižji, če žrtev nakaže denar, se postopoma večajo.

Veliko je goljufij pri prodaji vozil, najpogosteje bagrov, žerjavov, valjarjev, traktorjev in podobno, ki jih ponujajo po nizkih cenah. Najpogosteje zlorabijo podatke znanih podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo vozil. Precej je prevar pri prodaji računalniške in mobilne opreme, oddaji počitniških objektov, prodaji vrednostnih papirjev in ponudbi posojil. Gre za ponudbe vrednostnih papirjev po nizki ceni ali kreditov po nizki obrestni meri. Ponujajo enostavno pridobitev posojila in nakazila denarja, a predhodno zahtevajo plačilo stroškov odvetnika in zavarovanja kredita. Nepridipravi tudi radi "prodajajo" različne predmete po cenah veliko nižjih od običajne.

Policisti težko izsledijo goljufe, ker so podatki večinoma na spletnih strežnikih v tujini. Sicer stalno sodelujejo s tujimi kolegi, vendar morajo vsakič dobiti sodno zaprosilo za mednarodno pomoč, ovira je tudi, ker ima vsaka država svojo zakonodajo. Uspešnost pa je odvisna od posameznih primerov.

Najpogosteje želijo, da žrtev denar nakaže preko plačilnih sistemov Western Union ali Moneygram, ki ne omogočajo popolne sledljivosti denarja. Pošiljajo celo ponarejene dokumente o plačilu kupnine.

Vpišite sumljivo ime v spletni iskalnik

Policisti svetujejo uporabo priznanih spletnih prodajnih mest in preverjanje prodajalcev na spletnih iskalnikih. Z malo truda je namreč mogoče ugotoviti, ali gre za prevaro, saj so podatki goljufa najverjetneje že na raznih forumih ali seznamih nigerijskih pisem, ki jih z namenom osveščanja javnosti ustvarjajo nekatere ustanove. Pozivajo k posebni pozornosti pri nakupih s plačili preko Western Union in Moneygrama. Pred plačilom je tudi nujno preveriti predmet prodaje, najboljše je plačilo po prevzemu.

Ob morebitnem oškodovanju shranite elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte in IP številke. Zatem obiščite najbližjo policijsko enoto. Pa srečno!

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2025, Cekin.si, Vse pravice pridržane Verzija: 795