Applova Siri in Microsoftova Cortana naj bi še vedno snemali, pri čemer sploh ne omogočata izbrisa. Pa tudi Amazonov Echo snema pogovore strank z uslužbenci, ki jih prav tako ne moremo izbrisati.

Po besedah informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik je treba pri obdelavi osebnih podatkov evropskih potrošnikov spoštovati evropsko zakonodajo, tudi pri velikanskih zbirkah podatkov. Pomemben premik je tudi nedavna sodba v zadevi Schrems, ko je avstrijski študent in aktivist Max Schrems dobil dovoljenje za civilno tožbo proti spletnemu gigantu Facebook zaradi domnevnih kršitev pravice do zasebnosti.

V skupinski tožbi, v kateri sodeluje 25.000 ljudi iz različnih držav, med drugim približno 350 iz Slovenije, Facebooku očitajo vrsto kršitev evropske zakonodaje na področju zasebnosti, tudi v povezavi s prisluškovalnimi programi ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA). Facebook se bo moral v Avstriji javno braniti in pojasnjevati, kako ščiti podatke svojih uporabnikov, jim sledi na drugih spletnih straneh, sodeluje z NSA in podobno.

Schrems je sicer boj z družbenim omrežjem začel pred skoraj štirimi leti, med izmenjavo na univerzi Santa Cala v Silicijevi dolini, kjer ga je presenetil malomaren odnos Američanov do evropske zakonodaje glede zasebnosti. Ustanovil je skupino Europe-v-Facebook, predvsem z namenom prenove dogovora o "varnem pristanu" (Safe Harbour), na osnovi katerega že 15 let poteka izmenjava osebnih podatkov med Evropsko unijo in ZDA.

Na podlagi sodbe v primeru Schrems je ameriška stran že napovedala nekatere prilagoditve svoje zakonodaje, zlasti v smer zagotovitve formalne možnosti tujcem za pritožbo zoper zlorabe osebnih podatkov s strani ameriških ponudnikov.

Slovenski urad informacijskega pooblaščenca medtem sodeluje s pooblaščenci drugih evropskih držav, ki kot posvetovalno telo Evropske komisije pomagajo pri oblikovanju skupnih stališč oziroma politike ukrepanja glede varovanja zasebnosti. Pooblaščenci iz Nemčije, Španije, Italije, Nizozemske, Francije in Velike Britanije že dlje časa tudi vodijo inšpekcijske postopke v povezavi z Googlovimi storitvami, saj imajo pristojnost, ker ima podjetje v njihovih državah podružnico oziroma drugo pravno osebo. Slovenija ni vključena, ker pri nas ni Googlove podružnice, zato naši informacijski pooblaščenci nimajo pristojnosti.

Je bil pa letos sprejet dogovor med italijanskim informacijskim pooblaščencem in Googlom, da bo Google do konca leta naredil jasnejše pogoje uporabe, pridobil izrecno privolitev za rabo uporabniških podatkov za oglaševalske namene - vključno s tekstovnimi in glasovnimi iskanji - in postavil jasne časovne roke za hrambo in izbris podatkov. Obenem se je junija zavezal, da bo od uporabnikov oglaševalske storitve AdSense pridobil soglasje pred uporabo.

Google je tudi sprva snemal glasovno iskanje na android telefonu oziroma brskalniku Chrome zgolj z glasovnim ukazom "OK Google, ...", kar so pozneje spremenili. Chrome tako po privzetem ne posluša več na mikrofonu za navedeni začetni ukaz. Po besedah Prelesnikove tudi pri Siri oziroma Cortani pričakujejo spremembe. "Glede snemanja pogovorov z uslužbenci preko Amazonove naprave Echo pa opozarjamo, da veljajo posebna pravila za snemanje telefonskih klicev," je poudarila.

Stališče informacijskih pooblaščencev oziroma varuhov zasebnosti v Evropski uniji torej ostaja, da morajo osebni podatki Evropejcev ostati ustrezno zavarovani tudi, ko preidejo na drugo stran Atlantika. Zato že tečejo postopki za konkretne in vsebinske prilagoditve pogojev uporabe spletnih storitev.