V Sloveniji so k padcu bruto domačega proizvoda v drugem četrtletju največ prispevale storitvene dejavnosti, še zlasti trgovina, promet in gostinstvo. Vendar se je po aprilskem padcu maja začelo okrevanje v večini dejavnosti, ki se je nadaljevalo vse do julija, ko so bili nekateri kazalniki aktivnosti celo že blizu predkriznim ravnem. "Ažurnejši kratkoročni kazalniki aktivnosti, kot so poraba elektrike in tovorni promet po avtocestah, pa nakazujejo, da se okrevanje v avgustu in septembru ni nadaljevalo s podobnim tempom," v najnovejši publikaciji Ekonomsko ogledalo ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Z oživitvijo gospodarske aktivnosti in podaljšanjem ukrepov za ohranjanje delovnih mest poleti ni prišlo do nadaljnjega poslabšanja razmer na trgu dela. Število delovno aktivnih je julija ostalo na podobni ravni kot junija in maja. Glede na lansko leto je bil najbolj izrazit upad zaposlenosti v gostinstvu in v drugih raznovrstnih dejavnostih, ki so jih omejitveni ukrepi najbolj prizadeli. Aprila je število registriranih brezposelnih skokovito naraslo, do avgusta se ni več povečalo, septembra pa se je nekoliko znižalo. Da se rast brezposelnih ni nadaljevala, so poleg zagona gospodarske aktivnosti vplivali tudi ukrepi za ohranjanje delovnih mest in njihovo podaljševanje, so ocenili.

Kot so navedli analitiki Umarja, se je potrošnja gospodinjstev, ki je bila v času epidemije občutno nižja, v poletnih mesecih okrepila v večini segmentov. Povečali so se nakupi neživil in osebnih avtomobilov. Med storitvami se je predvsem z uvedbo turističnih bonov močno povečalo število prenočitev, precej nižji kot pred letom pa so ostali izdatki za kulturne, športne, rekreacijske in druge razvedrilne storitve.

Septembra je bila v Sloveniji ponovno letna deflacija. K tej so znova največ prispevale nižje cene energentov, predvsem cene naftnih derivatov zaradi nizkih cen nafte na svetovnih trgih, ter medletno nižje cene poltrajnega in trajnega blaga.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v osmih mesecih zaradi poslabšanih gospodarskih razmer in začasnih ukrepov zaradi blaženja posledic krize znašal 2,2 milijardi evrov. Prihodki pod vplivom izboljšanja gospodarskih razmer okrevajo, medletna rast odhodkov, ki je bila najvišja maja in junija, ko je bilo izplačanih največ začasnih ukrepov povezanih z blažitvijo posledic epidemije, pa se je v poletnih mesecih znatno umirila. Do konca leta naj bi primanjkljaj državnega proračuna, ki predstavlja večino primanjkljaja konsolidirane bilance, dosegel 4,2 milijarde evrov, če bo izkoriščena predvidena obsežna rezerva za financiranje ukrepov za blaženje posledic covida-19.