Kljub umirjanju kratkoročnih pričakovanj gospodarske krize še ni za vogalom, je na Poslovni konferenci Portorož ocenil Veljko Bole z Ekonomskega inštituta EIPF. Je pa opozoril na tveganja zaradi ohlajanja gospodarskega okolja, kar bi lahko negativno vplivalo na slovensko gospodarstvo, ki je izvozno usmerjeno.

Sloveniji se letos obeta 4,3-odstotna rast BDP, v letu 2019 bo ta rast 3,3-odstotna, medtem ko naj bi se inflacija gibala okoli dveh odstotkov. A gospodarsko okolje se ohlaja, je opozoril Bole. S tem se po njegovem mnenju povečujejo tveganja kolapsa, ki bi pri pretežno izvoznem gospodarstvu, kakršno je slovensko, lahko imel tragične posledice.

Glede na trenutna pričakovanja je sicer obsežnejše hitro krčenje izvoza na ravni Evropske unije še vedno malo verjetno, vendar mogoče, posebej ob nenadnem polnem razmahu trgovinske vojne, v katero bi bila vpletena tudi EU.

Kako hudo bi bilo?

Kljub temu je Bole poudaril, da posledice morebitne krize za Slovenijo ne bi bile primerljive z letom 2009, saj je javnofinančni položaj boljši, odpornost gospodarstva pa znatno večja.

Na splošno je Bole ugotavljal, da se gospodarska aktivnost v Sloveniji po letu 2015 pospešuje in bistveno hitreje raste kot v evrskem območju. So pa pri tem velike razlike – izvoz raste najhitreje, pri tem izstopajo tudi investicije.

Trošenje prebivalstva za trajne dobrine se krepi počasi, a hitreje kot v evrskem območju. Po drugi strani nezadostnost povpraševanja ne ovira opazno poslovanja nobenega segmenta gospodarstva. Hitro se povečuje tudi pomanjkanje delavcev, še zlasti v industriji in gradbeništvu.

Če krediti podjetjem še naprej stagnirajo, krediti prebivalstvu v zadnjem letu rastejo solidno hitro, in sicer po stopnji okoli sedem odstotkov letno, kar je enkrat hitreje kot v evrskem območju. Hkrati se zadolženost tako podjetij kot prebivalcev še naprej zmanjšuje, in to kljub hkratni rasti gospodarstva in depozitov. Zadolženost slovenskih podjetij je četrta najnižja v evrskem območju.

Bole je ob tej priložnosti opozoril tudi na stare probleme, ki so jih "zakuhale" prejšnje vlade, in sicer plačni pritisk v javnofinančnem segmentu in davčna reforma. Nova vlada se bo morala po njegovem mnenju obeh vprašanj lotiti čim prej, pri čemer pa je vprašanje, "ali je nevtralna davčna reforma sploh smiselna".