Finančni minister Dušan Mramor še ne želi napovedovati, kaj za proračun pomeni poslabšanje napovedi gospodarske rasti. Poudaril pa je, da je treba zdaj spremljati predvsem dogajanje na področju davčnih prihodkov in odhodkov.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je za 0,6 odstotne točke na 1,7 odstotka znižal napoved gospodarske rasti za letošnje leto, pri čemer so glavni razlog manjše pričakovane javne investicije ob začetku nove evropske perspektive.

Vsako znižanje gospodarske rasti znižuje prihodke proračunov, ker sta sprejeta proračuna za letos in prihodnje leto, pa nižja gospodarska rast letos vpliva tudi na prihodnje leto. "Torej postavlja pod vprašaj vse zastavljene cilje, tudi spoštovanje fiskalnega pravila, ustave in seveda pravil EU," je popozoril minister. Znižanje napovedi je po njegovem mnenju tako zelo resen izziv za javne finance, "kako bomo reagirali na znižanje, pa pripravljamo izračune".

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer so 1,8-odstotno rast za letošnje leto napovedali že jeseni, pa po besedah izvršne direktorice za socialni dialog Tatjane Čerin menijo, da so zdajšnja predvidevanja "zelo realna. Naše ugotovitve so bile posledica dogajanj na svetovnih trgih in negotovosti, ki se pojavljajo v svetu. To za Slovenijo posledično pomeni bistveno nižji izvoz in manjšo potrošnjo." 

Vseeno je zaskrbljena glede predvidene rasti bruto plač v javnem sektorju, ki naj bi se zvišale za 3,8 odstotka. To je "izjemno visoko in glede na predvidevanja glede gospodarske rasti pretirano". Obenem so se sredstva za investicije v letošnjem proračunu znižala za 30 odstotkov, "to pa so zdaj posledice, ki jih bomo vsi skupaj čutili". Zato je vlado in ministrstvo za finance pozvala k resnemu premisleku o nadaljnjih ukrepih, "da ne bi do konca leta zabredli v še večje finančne težave kot v tem trenutku".

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Branko Meh je poudaril še, da ne gre pričakovati večje gospodarske rasti, dokler se ne razbremeni gospodarstva. "Kvečjemu lahko pričakujemo stagniranje gospodarske rasti." Povzel je tudi želje OZS glede zniževanja davkov in zmanjševanja birokratskih ovir, saj bo gospodarstvo na takšen način "lahko zaposlovalo in posledično bo večji prihodek v državno blagajno".

Na drugi strani v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) verjamejo, da je zdaj pravi trenutek, da bi začeli odpravljati pomanjkljivost, ki se kaže na makroekonomski ravni - da bi okrepili povpraševanje. "Z dvigom delavskih plač in zaščito pokojnin v skladu z obstoječo zakonodajo lahko dvignemo kupno moč," je poudaril predsednik ZSSS Dušan Semolič. Predlagali bomo, da bi se na tem področju začel drug proces, da bi se dvigoval standard ljudem in ne samo elitam, je dodal.

Po novi napovedi Umarja naj bi zasebna potrošnja nadaljevala močno rast, saj se razmere na trgu dela še naprej izboljšujejo. Letos naj bi se tako okrepila za 2,1 odstotka, skupaj pa se bo domače povpraševanje, ki je lani raslo po 2,1-odstotni stopnji, upočasnilo - letos naj bi bila le enoodstotna.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je medtem poudaril, da napovedi sicer ne gre dajati v nič, vendar je prišla v pravem trenutku za vlado. "Naj opozorim, da so bile v preteklih letih napovedi o gospodarski rasti izrazito manjše, kot se je potem izkazalo. To je bilo učinkovito, ker so bile s tem napovedim prilagojene tudi zahteve," je pojasnil.

Precejšnja razlika predvsem zaradi manj investicij

Spomladansko napoved so najpomembneje zaznamovale načrtovane državne investicije v povezavi s črpanjem evropskih sredstev, je pojasnil direktor Umarja Boštjan Vasle. Te so v zadnjih letih močno pozitivno prispevale h gospodarski rasti, letos pa je ob prehodu na novo evropsko finančno perspektivo pričakovati padec. Zasebne investicije se bodo sicer okrepile, vendar padca javnih ne bodo uspele nadomestiti.

Drugi pomemben dejavnik, ki vpliva na spomladansko napoved, je gospodarska aktivnost v evrskem območju, ki bo letos približno na ravni lanskega leta, kar hkrati pomeni močno poslabšanje od predpostavk, ki jih je Umar upošteval pri pripravi jesenske napovedi. Vasle je spomnil še na nizke cene nafte oziroma energentov na svetovnih trgih.

Izvoz bo ostal komponenta z največjim prispevkom h gospodarski rasti, čeprav se bo njegova rast upočasnila. Po lanski 5,2-odstotni realni rasti izvoza bo tako slednja po napovedih Umarja letos 3,7 odstotka, k čemur bo prispevalo tudi manjše število delovnih dni. V prihodnjih dveh letih se bo izvoz krepil, v 2017 naj bi bila rast 4,8-odstotna, še leto pozneje pa 4,9-odstotna.

Nižja bo letos tudi rast uvoza, predvsem zaradi nižjih državnih investicij. Prispevek investicij, skupaj državnih in zasebnih, bo torej letos negativen. Po 0,5-odstotni rasti v lanskem letu se v 2016 obeta triodstoten padec, za kar so krive državne investicije. Zasebne investicije se bodo medtem krepile, za kar na Umarju vidijo več razlogov. "Prvi razlog je, da pričakujemo boljše pogoje financiranja za podjetja oziroma da bi letošnje leto lahko bilo tisto, ko se bo kreditni tok med bankami in podjetji pričel krepiti," je razložil Vasle. Hkrati podatki kažejo na visoko izkoriščenost proizvodnih kapacitet, nenazadnje pa so v zadnjih letih podjetja odlašala z večjimi investicijami, kar je oslabilo njihovo tehnološko sposobnost.

Zasebna potrošnja bo nadaljevala močno rast, potem ko se razmere na trgu dela še naprej izboljšujejo, ugodni pa so tudi podatki o zaupanju potrošnikov. Zasebna potrošnja se bo tako letos okrepila za 2,1 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa bo rast po 1,7-odstotna. Skupaj se bo domače povpraševanje, ki je lani raslo po 2,1-odstotni stopnji, upočasnilo. Letos bo tako rast le enoodstotna, nato pa je v prihodnjih dveh letih pričakovati močnejše domače povpraševanje - v 2017 naj bi bila rast 2,3-odstotna, v 2018 pa 2,1-odstotna.

Plače bodo rasle predvsem v javnem sektorju

Zaposlenost se bo krepila. Število registriranih brezposelnih se bo znižalo na 107.400 v letošnjem in na 101.000 v prihodnjem letu, stopnja registrirane brezposelnosti pa bo z 11,7-odstotne letos v letu 2017 spustila na 11 odstotkov. Po anketi o delovni sili bo po napovedih Umarja brezposelnost letos 8,6-odstotna, v prihodnjem letu pa 8,1-odstotna.

Bruto plače se bodo letos okrepile za dva odstotka, kar bo v skladu z rastjo produktivnosti, vendar to lahko veseli predvsem zaposlene v javnem sektorju. Njim Umar v luči dogovorov vlade s socialnimi partnerji - predvsem o napredovanjih - napoveduje 3,8-odstotno rast. V zasebnem sektorju pa bo rast plač ostala "relativno umirjena", pri 0,9 odstotka, je pojasnil Vasle.

Vasle je opozoril še na vztrajanje določenih makroekonomskih neravnovesij. Tudi letos se tako Sloveniji obeta deflacija (v letnem povprečju 0,3-odstotna), ohranil pa se bo tudi visok presežek na tekočem računu plačilne bilance. Ta je v primeru Slovenije posledica zaostrenega varčevanja v kombinaciji z močnim padcem investicijske aktivnosti.

Direktor Umarja je znova spomnil tudi na demografske razmere v Sloveniji, ki niso več vprašanje prihodnjih let ali desetletij, ampak jih že čutimo, saj med drugim na trg dela prihajajo manjše generacije. Vzdržnost javnih financ bo odvisna predvsem od vprašanja, kako uspešno bomo naslovili tovrstne strukturne težave, je poudaril in ocenil, da je boljša opcija pokojninska reforma, ki bi začela učinkovati z letom 2020, kot nesprejetje reforme.