Struktura slovenskega gospodarstva se je od leta 1991 do danes precej spremenila. Po osamosvojitvi, med letoma 1991 in 1995, se je izraziteje zmanjšal delež kmetijstva ter rudarstva, industrije in gradbeništva. "Delež kmetijskih dejavnosti v BDP se je zmanjšal s 4,7 odstotka BDP v letu 1995 na 2,3 odstotka v letu 2019. Zmanjšal se je tudi delež področij dejavnosti rudarstvo, industrija in gradbeništvo; te dejavnosti so v letu 1995 ustvarile 34,5 odstotka skupne dodane vrednosti, v letu 2019 pa 33 odstotkov," so analizirali na Statističnem uradu Slovenije (Surs). 

Na drugi strani pa se je povečal delež storitev, in sicer s 60,8 odstotka leta 1995 na 64,7 odstotka leta 2019. "Od leta 1995 do 2019 je bil največji padec v prispevku k BDP opazen pri kmetijstvu (za 2,4 odstotne točke manj), sledile so finančne in zavarovalniške dejavnosti (za 1,6 odstotne točke manj) ter predelovalne dejavnosti (za 1,5 odstotne točke manj)," pravijo na Surs. 

V zadnjih letih pa smo v primerjavi s časom pred 30 leti največje povečanje k prispevku BDP zabeležili iz naslednjih dejavnosti: strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (za 2,1 odstotne točke več), promet in skladiščenje (za 1,4 odstotne točke več) ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (za 1,2 odstotne točke več).

Pred 30 leti odpirali več gospodarskih družb, danes več s.p.-jev

Glede na podatke Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) se je v 30 letih povečalo število tako gospodarskih družb kot tudi samostojnih podjetnikov. A številna podjetja, ki so se odprla leta 1991, so se skozi leta zaprla. 

Od 8123 gospodarskih družb, ki so se odprle leta 1991, jih je danes v Poslovni register vpisanih le še slaba četrtina (2219). Od 3999 samostojnih podjetnikov, ki so svoj posel odprli leta 1991, jih je danes delujočih le še 195. V te podatke pa niso vključena podjetja, ki so se odprla že pred letom 1991. 

Če je bilo leta 1991 več na novo odprtih gospodarskih družb (8123) kot na novo odprtih s.p.-jev (3999), pa je bil v 2020 trend ravno obraten: lani je bilo na novo vpisanih 3318 novih gospodarskih družb in kar 15.395 samostojnih podjetnikov. 

Podatkov iz leta 1991 in danes sicer ne moremo povsem primerjati, saj je bil Poslovni register v današnji obliki vzpostavljen šele leta 1997 na Sursu. "Način prenosa podatkov iz prej obstoječih registrov nam ni poznan, prav tako je bil takrat ta register vzpostavljen za statistične namene in podatki niso bili povsem ažurni v primerjavi s sodnim registrom, ki ga je vodilo sodišče, in Vpisnikom s.p., ki ga je vodil Durs (Davčna uprava)," so pojasnili na Ajpesu. Poleg tega pa so se v tistem času šele standardizirale klasifikacije dejavnosti. 

V 30 letih se je podjetništvo precej razvilo, kar kažejo tudi podatki o številu vseh registriranih podjetij (gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov). Na Ajpesu so nam sicer posredovali podatke šele od leta 1998, odkar imajo primerljive podatke. Na 31. decembra 1998 je bilo tako v poslovnem registru vpisanih skupno 113.819 podjetij (53.278 gospodarskih družb in 60.541 samostojnih podjetnikov). Na 31. decembra 2020 pa je bilo vpisanih 172.739 podjetij (73.695 gospodarskih družb in 99.044 samostojnih podjetnikov). 

Katere dejavnosti so prevladovale nekoč in katere danes?

V letu 1998 so prevladovale gospodarske družbe, ki so imele dejavnost v sektorju trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (22.202), finančne in zavarovalniške dejavnosti (10.357), gradbeništva (2895), prometa in skladiščenja (2799) ter gostinstva (2748). Struktura se je v treh desetletjih precej spremenila, čeprav je v letu 2020 še vedno največ gospodarskih družb imelo dejavnost v sektorju trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (16.471), na drugem mestu so strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (14.458), sledijo predelovalne dejavnosti (8883), gradbeništvo (8695), promet in skladiščenje (4241), informacijske in komunikacijske dejavnosti (4181) ter gostinstvo (3987). 

Prav tako se je spremenila struktura dejavnosti pri samostojnih podjetnikih. V letu 1998 je največ s.p.-jev imelo dejavnost v sektorju trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (10.026), gostinstva (8695), prometa in skladiščenja (8607) ter finančnih in zavarovalniških dejavnosti (6616). V letu 2020 pa so pri s.p.-jih prevladovale naslednje dejavnosti: strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (20.885), gradbeništvo (12.982), trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (11.131) in predelovalne dejavnosti (9758). 

Ekonomist: Danes je institucionalno okolje za podjetništvo povsem drugačno

O razvoju slovenskega gospodarstva in podjetništva smo se pogovarjali tudi z rednim profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Bogomirjem Kovačem. Kot je dejal za Cekin.si, je temeljna razlika med stanjem pred 30 leti in danes ta, da imamo institucionalno okolje povsem drugačno. "Začetek 90. let je bil pravzaprav šele začetek nekega podjetniškega razvoja. Konec 80. let, tam nekje od 86., 87. leta, se šele začenja malo jasnejše in intenzivnejše razpravljanje o tem, kaj sploh naj bi bilo podjetništvo v okviru samoupravnega socializma. Potem smo proti koncu 80. let z razpadom države dobili tudi nekaj manevrskega prostora za razvoj podjetništva."

Ob osamosvojitvi se je podjetništvo, kot pravi, začelo razvijati predvsem v smislu, da so mali podjetniki in obrtniki začeli preraščati v podjetja. "To pomeni, da so se v določeni meri prestrukturirali obstoječi obrtniki v d.o.o.-je, hkrati pa se je začela že v okviru Markovićeve administracije izrazita liberalizacija glede prijav podjetij. Zelo enostavno je bilo na koncu ustanavljati podjetja, čeprav se ljudje za to seveda niso odločali tako množično, ker so bili pogoji zelo negotovi."

 V 90. letih pa so se začeli "množiti" novi podjetniki. "Ampak to pravzaprav ni tisto pravo resno podjetništvo, ki bi temeljilo na nekih zahtevnejših proizvodnih programih, na nekem večjem trgu. Tako, da je bil razvoj podjetništva v 90. letih bolj ali manj vezan na majhna ali srednje velika podjetja in se je začel vezati v večji meri na privatizacijske procese. Zaradi načina privatizacije pa se začne zelo hitro razvijati finančni sektor,” pravi dr. Kovač. 

Takoj po osamosvojitvi prave podjetniške "eksplozije" še ni bilo. Podjetništvo je bilo še vedno omejeno, saj je, kot pravi Kovač, bil slovenski trg zaradi načina privatizacije in tudi sicer relativno zaprt. Poleg tega pa se je z razpadom nekdanje skupne države v veliki meri omejil tudi zunanji trg. "Ampak potem v naslednjem desetletju se je seveda podjetništvo dodobra razvilo, zlasti z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in nato tudi s sprejemom evra, ki je omogočil predvsem kapitalizacijo finančnih virov. In to je tisto, kar je potem zlasti v najbolj konjukturnih letih, nekje od leta 2003 pa tja do 2008, spodbudilo velik val podjetništva in tudi drugi val privatizacije v okviru obstoječih podjetij." 

Drugo desetletje novega tisočletja je bilo nato desetletje nadaljnjega razvoja podjetništva. "Teh zadnjih 10 let pa je bolj desetletje preživetja. Padamo oziroma smo padali iz ekonomske krize v politično in hkrati potem tudi še v dodatno ekonomsko krizo," je ocenil.

Postopno prehajanje velikanov v tujo last

Slovenski zasebni sektor je v 30 letih doživel več kriz. Prva je bila že takoj po razpadu nekdanje skupne republike. "Nekatere tradicionalne panoge, na katerih je slonela socialistična industrializacija v prejšnjih desetletjih, so neverjetno hitro začele propadati. Skupni jugoslovanski trg, na katerega so bile te tovarne in ti sektorji prvotno usmerjeni, se je preprosto zaprl. Začeli smo zelo pospešeno izgubljati klasične sektorje, kot so tekstilna industrija, čevljarska, usnjarska, lesna industrija ... To so tradicionalne panoge, na katerih smo pred tem gradili. Potem so bile tu tudi še nekatere strojne industrije, železarstvo ... Ampak te ta velike so se morda nekako lažje ohranile v ozadju, ker so bile preprosto tako infrastrukturno močne, da jih država ni mogla pustiti propasti. Medtem ko so te klasične industrijske firme preprosto doživele polom. Mi smo cele panoge v 10 letih skorajda dobesedno zaprli," pravi Kovač.  

Kot dodaja, so se določene panoge ukinile oziroma so propadle zaradi industrijske preživetosti, tehnološke zaostalosti, predvsem pa zaradi omejenosti in zamejenosti trga. "Doživeli smo preprosto tržni šok in hkrati na drugi strani razpad nekaterih velikih poslovnih sistemov. Celotna naša zunanjetrgovinska podjetja, ki so svoj čas opravljala posle za vso Jugoslavijo, so se znašla v težavah: Slovenijales, Lesnina, Jugotekstil, Metalka in tako dalje. To so vsa podjetja, ki so zelo hitro propadla, zato ker je enostavno razpadel celotni poslovni sistem, ki so ga v mednarodni trgovini zastopala."

Številna podjetja, ki so bila nekoč "paradni konji" slovenskega gospodarstva, pa so postopoma skozi naslednja desetletja prešla v "tuje roke" oziroma so jih kupili tuji investitorji. "Ko smo začeli s privatizacijskim procesom, je bil ta najprej postavljen navznoter, naša privatizacija je bila zaprta, imela je veliko deležnikov, toda med temi deležniki ni bilo tujega kapitala," ocenjuje Kovač in dodaja, da je bil vstop tujega kapitala pri nas zelo postopen.  

'Več trga zahteva tudi več države in ne obratno'

Kovač meni, da smo kot država naredili napako, ker nismo postavili domače kapitalske "protiuteži". "Mi smo dolgo časa bili prepričani v to, da domači kapital ni dober oziroma da ga niti ne potrebujemo. In ga tudi nismo imeli oziroma nismo razvijali. To je bila velika napaka in slabost, zato imamo nerazvit domači kapitalski trg. Rezultat po 30 letih je, da se država nikjer ni ekonomsko okrepila, pa bi se lahko. Tak tipičen primer je zdaj, ko se bolj ali manj prepiramo za to, kaj vse naj bi še država financirala skozi socialne mreže."

Se je pa v zadnjem desetletju večkrat zgodilo, da je zasebni kapital reševala prav država. "Intervencija, reševanje zasebnega kapitala z državno intervencijo, državnimi sredstvi in hkrati politično voljo je v zadnjih 10 letih neka nova norma. Mi se vračamo k državi kot nekemu normalnemu ekonomskemu subjektu in mislim, da je to dobro, da to na nek način razumemo: trg in država sta z nekega zornega kota skozi lastnino, skozi podjetništvo in tudi druge ekonomske funkcije, dve strani istega procesa. Se pravi, ni to nasprotje, temveč so to komplementarne institucije. Več države – več trga. Več trga zahteva tudi več države in ne obratno. Ne gre za to, da bomo imeli več trga, če bo manj države, ali pa več države, če bo manj trga," pravi dr. Kovač.

Prav zato, ker nismo razvijali institucionalno slovenskega kapitala, ki bi odkupoval in nadgrajeval slovenska podjetja, ekonomist meni, da bi lahko do leta 2050 ostali brez "lastne lastniške substance". "To pa za tako imenovano majhno, odprto gospodarstvo, kot je slovensko, ni dobro, zlasti če je na tako pomembnem političnem prepihu, kot je Slovenija. Mi se moramo zavedati, da ta evropski dežnik, pod katerega smo se leta 2004/05 varno skrili, ni nujno večen, ni nujno formula, ki lahko obstane. In če ne obstane, smo mi brez notranjih lastniških podjetniških struktur izjemno ranljivi. Bank pravzaprav nimamo več, velikih podjetij tudi ne bomo več imeli, vse to je več ali manj v tuji lasti." Opozoril je, da zdaj izgubljamo tudi tako imenovani slovenski kapital v majhnih in srednje velikih podjetjih, ki postajajo relativno lahek plen tujega kapitala.