Opozarja na pomanjkanje elektronske zasebnosti, glavni krivec pa naj bi bil poleg Googla prav Facebook. Na splet je tako postavil iniciativo Europe vs. Facebook, kjer opozarja, da Facebook od uporabnikov pridobiva velike količine osebnih podatkov, jih shranjuje, obdeluje in preprodaja. Ljudi pa poziva, da od Facebooka zahtevajo podatke, ki jih ima o njih.

Pri tem se dogajajo številne kršitve zakonov, uporabnike pa se namenoma zavaja. A tudi če ima kakšen 'navaden' državljan zaradi tega kakršno koli škodo, se Facebooku zaradi tega ne zgodi nič. Pravna zakonodaja za splet je ohlapna ali pa je ni, tudi zato, ker države z regulacijo nočejo omejevati obetavne gospodarske panoge, in ker tudi same (pogosto nezakonito) na spletu nabirajo podatke o državljanih. Kako zelo ohlapna, priča tudi dejstvo, da je edina kazen, ki bi Facebook lahko trenutno doletela za nezakonito zbiranje in uporabo osebnih podatkov 138.000 dolarjev, kar je za podjetje, ki je po nekaterih podatkih vredno okoli 100 milijard dolarjev, mala malica.

Schrems ima s Facebookovo pomanjkljivo zasebnostjo osebno izkušnjo. Potem ko se je izpisal s Facebooka, je od podjetja zahteval, da mu izročijo vse podatke, ki so jih zbrali v treh letih, kolikor je bil prisoten na socialnem omrežju. Ker tega niso hoteli storiti, se je pritožil irskemu informacijskemu pooblaščencu, ki je pristojen za irsko podružnico Facebooka. In uspel, a bil šokiran nad prejetim.

Dobil je več kot 1200 strani s podatki o prijateljih, kaj vse je 'lajkal', katere prijatelje je zavrnil, vse kar je kadar koli napisal. In to kljub temu da naj bi bil račun zaprt! Jasno povedano – gumb 'briši', 'odstrani' ali kaj podobnega, na Facebooku pomeni, da tega vi več ne vidite na zaslonu, še vedno pa je shranjeno. Zbrisalo se torej v resnici ni nič!

Njegovo odkritje je skupaj s pobudo Europe vs. Facebook sprožilo val negodovanja. Irski informacijski pooblaščenec je Facebooku napovedal obisk inšpektorjev, uporabniki pa so doslej poslali več 10 tisoč zahtevkov za vpogled v zbrane podatke.

Tudi zato, ker pravi, da je končno doumel, da internetna podjetja s podatki manipulirajo za zaslužek in ne zato, ker jih je razvoj preprosto prehitel in niso bile predvidene vse posledice. Edino merilo pri zlorabah naj bi bilo tako vprašanje, ali jih bo zaradi tega kdo tožil. Če verjetnost ni velika, potem brez slabe vesti zaobidejo kakšen zakon.

Njegov boj proti Facebooku še podžiga prepričanje ameriških spletnih podjetjih, da nadzor in regulacija na spletu nista potrebna, zaradi česar se takšnim poskusom v Evropi celo smejejo. In Max zdaj poskuša dokazati, da evropska zakonodaja ni nekoristna.

Na Facebooku sicer najdete precej dobro skrit obrazec, ki ga izpolnite, in to naj bi vam omogočalo vpogled v podatke, ki jih ima podjetje o vas. A je Max ugotovil, da so tam le podatki, za katere pri Facebooku menijo, da ne boste jezni, če boste vedeli, da jih imajo. Vse ostalo je našel v poslanih 1222 straneh po poslani uradni zahtevi. Za avstrijski radio je povedal, da je iz poslane datoteke izluščil 57 različnih podatkovnih kategorij, v podatkih, ki jih je mogoče dobiti prek spletnega obrazca, pa jih je le 22 kategorij.

Med drugim je ugotovil, da so v podatkih vsa sporočila, ki jih je kdaj objavil, koga je dodal za prijatelja, koga je zavrnil, kaj je 'lajkal', na katere dogodke je bil povabljen, katera vabila je sprejel/zavrnil, koliko sporočil s spolno konotacijo je objavil, kolikokrat in kako je spremenil status samski/v zvezi, našel je skrit profil o nakupovalnih navadah, hobijih, političnem prepričanju. Ni pa dobil podatkov o obiskovanju spletnih strani in rezultate prepoznavanja obrazov na fotografijah, ker naj bi šlo za Facebookovo intelektualno lastnino.

Računalniški strokovnjak Nik Cubrilovic je namreč pred dobrim mesecem pokazal, da Facebook sledi tudi vsem vašim obiskom spletnih strani, na katerih je njihov 'like' gumb – tudi če niste prijavljeni.

Max in ostali podporniki boja proti Facebooku so sicer pripravili seznam 22 točk, za katere upajo, da jih bo tudi za Facebook evropska zakonodaja nekoč uspela odpraviti.

1. Facebook hrani dregljaje tudi po tem, ko jih je uporabnik že izbrisal.
2. Facebook zbira podatke o ljudeh brez njihove vednosti, informacije pa so nato uporabljene za ustvarjanje skritih profilov.
3. Uporabniki so v vsebinah označeni brez vednosti, če želijo to odpraviti, se morajo 'od-tagati' sami. To je sicer Facebook vmes že odpravil, tako je uporabnik o tem, da je bil označen, zdaj obveščen.
4. Sinhronizacija. Facebook sinhronizira osebne podatke preko na primer iPhone-Appa ali 'friend finderja' in jih shranjuje brez uporabnikove vednosti.
5. Objave, za katere uporabniki mislijo, da so jih zbrisali, v resnici niso popolnoma izbrisane.
6. Delitev vsebin. Uporabniki ne morejo videti, pod kakšnimi varnostnimi nastavitvami drugi uporabniki delijo njihove vsebine.
7. Facebook shrani in nikoli povsem ne izbriše vseh klepetov!
8. Določbe o zasebnosti so preveč ohlapne.
9. Prepoznavanje obrazov je hud poseg v posameznikovo zasebnost, vendar Facebook za takšno početje ne zahteva niti privolitve uporabnikov, pravzaprav ti temu niti ne morejo ugovarjati.
10. Facebook uporabnikom ne omogoča, da v celoti preverijo, katere informacije o njih podjetje shranjuje.
11. Zbrisani 'tagi' so samo deaktivirani, a še vedno shranjeni pri Facebooku.
12. Facebook v svojih pogojih trdi, da ne zagotavlja prav nobene varnosti podatkov.
13. Aplikacije prijateljev lahko dostopajo do podatkov uporabnika, pri čemer ni nobenega zagotovila, da te aplikacije spoštujejo evropska pravila o zasebnosti.
14. Zbrisani prijatelji so še vedno v Facebookovi bazi!
15. Facebook zbrane podatke brez privolitve uporabnikov obdeluje za lastne potrebe.
16. Facebook deluje na opt-out in ne na opt-in sistemu, ki ga zahteva evropska zakonodaja.
17. 'Like' gumb v resnici sledi uporabnikom po skoraj celem spletu, čeprav uporabniki tega ne vedo, niti se s tem ne strinjajo.
18. Facebook uradno zbranih podatkov ne procesira, s čimer se izogiba predpisom, ki veljajo za takšno početje.
19. Zasebnost fotografij. Nastavitve zasebnosti le omejujejo, kdo lahko vidi povezavo do fotografije, dama fotografija je 'javna' na internetu.
20. Izbrisane fotografije so še vedno dlje časa prosto dostopne na spletu.
21. Facebook uporabnike sam grupira v skupine. Članstvo v taki skupini lahko vodi do neupravičenih domnev o tej osebi.
22. Facebook pogosto spreminja splošne pogoje uporabe in o tem le redko obvesti uporabnike.

Evropska unija je sicer že pred časom napovedala, da bo poskušala svoje državljane na spletu bolje zaščititi. A utegne načrt pasti v vodo, ker se tudi podjetja, kot sta Facebook in Google, še kako dobro zavedata, da lahko evropski zasebnostni standardi nekoč vplivajo na njihovo poslovanje po svetu, če jih nato uporabi še kdo drug. Zato so najeli nekatere vplivne lobiste, ki imajo v lobističnem raju Bruslju le eno nalogo – znižati morajo zasebnostne standarde in poskrbeti, da bo nova direktiva čim bolj brezzoba, zaključuje Schrems.

Ali tudi vas skrbi, ker Facebook služi z vašimi osebnimi podatki? Zaupajte nam svoje mnenje in nas spremljajte na Facebooku!