Hugo Boss

Že dolgo časa je znano, da začetki svetovne slave modnega velikana, podjetja Hugo Boss, slonijo na dejstvu, da je zaslužil ogromne količine denarja s proizvodnjo nemških uniform. V njihovih tovarnah naj bi zaradi velikega obsega proizvodnje delali tudi interniranci iz Poljske in Francije. Kot poroča New York Times, Hugo Boss ni nikoli zanikal svojega članstva v nacistični stranki.

Kodak

Evropski del podjetja Kodak naj bi bil močno vpleten v sodelovanje z Nemčijo. Kot poroča spletna stran the Nation, naj bi tudi v njihovih obratih delali, kot suženjska delovna sila, delavci iz koncentracijskih taborišč.

Volkswagen

Podjetje Volkswagen je praktično otrok nacistične Nemčije, saj naj bi bil za ustanovitev podjetja leta 1937 zaslužen kar Hitler. Podjetje je imelo nalogo, izdelati družinski avto, ki si ga je lahko privoščil vsak. Rezultat je legendarni hrošč, ki ga je oblikoval znameniti Ferdinand Porsche.

Bayer

Farmacevtsko podjetje Bayer, izdelovalec znamenitega aspirina, je bilo nekoč del podjetja IG Farben, ki je med vojno ustvarilo ogromne dobičke, med drugim pa je proizvajalo tudi zloglasni strup zyklon B. Podjetje IG Farben je bilo ustanovljeno z združitvijo podjetij BASF, Bayer, Hoechst, Agfa, Griesheim-Elektron, Weiler Ter Meer, po vojni pa je razpadlo na podjetja BASF, Bayer, in Hoechst.

Siemens

Podjetje Siemens je bilo zadolženo za izdelavo plinskih celic v taboriščih. Pri tem so uporabljali delovno silo iz taborišč. Kot poroča BBC, so je podjetje ujelo v hud škandal, ko so leta 2001 želeli del svojih izdelkov, med njimi tudi plinske pečice, poimenovati Zyklon, enako kot zloglasni smrtonosni plin, ki so ga uporabljali v celicah, ki so jih pomagali zgraditi. Zaradi ostrih reakcij različnih civilnih skupin so ime umaknili, v izjavi za javnost pa zapisali, da nikoli niso pomislili na povezavo.

Coca Cola

Spletna stran The New Statesman je objavila, da naj bi Coca Cola med vojno skrbela za osvežitev na obeh straneh. Ko naj bi v evropskem, nemškem delu zmanjkalo surovin za proizvodnjo Coca Cole, naj bi na tržišče poslali novo pijačo, ki jo danes poznamo pod imenom Fanta.

Ford

Kljub temu da je bil Henry Ford glasen nasprotnik vojnega dobičkarstva, naj bi bil med prvimi in večjimi podporniki Hitlerja, ko se je ta začel vzpenjati na oblast. Hitler naj bi imel v svoji pisarni obešen celo portret Henry Forda, samo podjetje pa naj bi bilo tesno, tudi kapitalsko povezano z zloglasnim podjetjem IG Farben.

IBM

Ameriški pisec Edwin Black je o sodelovanju nacistov in podjetja IBM izdal celo knjigo z naslovom: 'IBM in holokavst'. V njej opisuje, kako naj bi s pomočjo IBMovih naprav nacisti vodili evidence in celo planirali iztrebljenje določenih etničnih skupin.