Številni – tudi jaz – so pred izbruhom koronavirusa vsakodnevno ali vsaj vsak drugi dan obiskali trgovino z živili, kjer so kupili denimo svež kruh in morda še vse potrebno za kosilo. Kopičili so kvečjemu starejši, ki so kupili po 10 kilogramov moke naenkrat, mlajši večinoma ne. Ker ni bilo potrebe – stalno odprte trgovine so bile dobro založene in včasih je bilo celo preveč izbire.

A novi koronavirus je spremenil doslej dokaj ustaljeni način nakupovanja. S celega sveta so poročali o hordi zaskrbljenih kupcev, ki so za seboj puščali prazne trgovske police. V Avstraliji so se tepli za straniščni papir, v ZDA so bile kolone pred trgovinami z orožjem, ponekod so množično kupovali alkohol. V Evropi smo večinoma iskali osnovna živila in hrano z daljšim rokom uporabe – moko, kvas, mleko, sol, jajca, testenine, riž in tudi milo. Pri agenciji Nielsen so nato preverili tudi, kaj smo po razglasitvi epidemije na veliko kupovali Slovenci, in ugotovili – moko, riž, testenine, žitarice, paštete, ribe v konzervah, pripravljene omake in juhe v vrečkah, pa seveda milo, toaletni papir in detergente za pranje perila.

V naši družini z dvema odraslima in tremi otroki že mesec dni hodi v trgovino samo partner, in sicer na vsake 10 ali 14 dni, odvisno od potrebe. Po nakupih se odpravi na poti iz službe in nakupuje po seznamu, ki ga sestavljamo sproti vse preostale dni. Kupi veliko naenkrat in posledično je tudi občutno višja končna številka na računu. A v resnici zapravimo manj – kupujemo, kar res potrebujemo in ne, kar si zgolj želimo, ter manj pogosto. On se namreč do potankosti drži nakupovalnega seznama in ne izbere ničesar, kar ni zapisano na njem. Jaz bi ob obisku trgovine verjetno vzela še kaj, kar bi mi padlo v oči tako mimogrede.

No, na našem zadnjem nakupovalnem listku so bili bela in pirina moka, jabolka, banane, pomaranče, zelje ter drugo sadje in zelenjava po izbiri, kakav, kava, meso, sir, salama, jogurti, kefir, mleko, sladka in kisla smetana, skuta, maslo, sadje v kompotu, čokoladni namaz, piškoti, čokoladna jajčka, mleti orehi, barva za pirhe, sončnično olje,namizni prtički, gobice za pomivanje posode, zobna pasta, lepilo za papir. Če bi imeli dojenčka, bi bili na seznamu še plenice, vlažni robčki in verjetno nekaj kašic, če bi imeli hišnega ljubljenčka, še hrana zanj.

Jajca, marmelado, vloženo zelenjavo in paradižnikovo mezgo imamo domačo, zeleno solato naberemo na vrtu pred hišo. Kvas po novem uporabljam neskončni, ko od zamešenega testa odvzamem košček stran, ga posušim in ga pri naslednjem testu znova in znova uporabim kot kvas. Detergenta za pranje perila in mehčalca nam še ni zmanjkalo, saj smo nazadnje kupili največje pakiranje. Zaščitne maske za večkratno uporabo je sešila tašča in jih imamo dovolj, plastične rokavice so v predalu že od prej. V shrambi imamo že od prej pudinge, fižol, koruzo in čičeriko v pločevinki, paštete, tunino in sardine v pločevinki, testenine, riž, pšenični in koruzni zdrob, ovsene in koruzne kosmiče, suho sadje, oreške, med, olivno olje, čaje, sladkor, sol, kis, čebulo, česen, krompir, sladkarije, nekaj plastenk vode za vsak slučaj in dva litra jabolčnega soka. V hladilniku so hrenovke, domače klobase, kisla repa, korenček, brokoli, bučke, kremni sir, kajmak, gorčica, kečap. Nekaj hrane je še v zamrzovalniku. Sadje nam je v 14 dneh skoraj v celoti pošlo – ostali so dve limoni, pomaranča in tri jabolka. Dovolj je še mila, šampona, toaletnega papirja, papirnatih robčkov in drugih higienskih pripomočkov. Čistil niti ne uporabljam – vse, razen stekel in ogledal, že od prej čistim z detergentom za posodo ter vsestransko sodo bikarbono in alkoholnim kisom.

Z zgoraj naštetim lahko tudi več časa preživimo brez obiska trgovine glede na naše potrebe in opazila sem tudi, da z ukrepi ob epidemiji bolj varčujem z vsem mogočim. Zdaj mi je še bolj kot prej škoda metati hrano stran. Kruh, ki sem ga prej kupovala, pečem z neskončnim kvasom, preostanek ga ali uporabim za ocvrte kruhove rezine, predelam v kruhove cmoke, zamrznem ali posušim in zmeljem v krušne drobtinice. Še bolj kot prej preverjam datume uporabnosti in najprej porabim prej pokvarljiva živila. Nagnita jabolka obrežem in skuham jabolčni kompot ter pojem tudi zelo zrele banane, ki bi jih prej morda odvrgla v kompostnik med biološke odpadke. Glavne obroke načrtujem več dni vnaprej, preostanek zamrznem ali porabim zvečer oziroma prihodnji dan. Recimo - če skuham golaž in polento, zvečer jemo polento in mleko, iz golaža pa naslednji dan skuham čorbo s krompirjem, korenčkom in testeninami. Tudi pralnega praška in mehčalca dam za en pralni stroj perila manj kot običajno, zdravila imamo sirupe za zbijanje vročine in za alergične reakcije za otroke, probiotike in za naju tablete za glavobol in zbijanje vročine.

Trgovine ne pogrešam; v bistvu sem vesela, da mi ni treba vanjo. Oblačila in obutev za otroke bom po potrebi naročila po spletu in razmišljala sem tudi o nakupu živil preko spleta. A me je minilo, ko sem neki večer pristala v predolgi vrsti, zadaj, zadaj, na 2000. in nekaj mestu. Za nakup bi čakala več kot eno uro in vprašanje, koliko dni bi preteklo do dejanske dostave pred domača vrata. Pozneje pa sem tako ali tako ugotovila, da (še) ne dostavljajo v naš kraj in da bi morala naročeno prevzeti fizično v trgovini. Zato še naprej nakupuje partner, čeprav sem hrano za družino prej večinoma kupovala jaz. Veliko drugače je tudi ob njegovem prihodu domov. Vse nakupljene predmete skrbno obriševa in si vmes večkrat umijeva roke. Sadje umijem s sodo bikarbono, vso embalažo sproti odlagava v vrečko za smeti, ki jo na koncu nemudoma odneseva ven v smetnjak. Vse traja kar precej časa in je precej nenavadno ob spominu na prejšnje čase, ko nam tovrstno razkuževanje niti na kraj pameti ni padlo.

Pristojni zagotavljajo, da v Sloveniji ne bo zmanjkalo hrane, a hkrati opozarjajo, da morda ne bo tako raznovrstne izbire, kot smo jo bili vajeni doslej. Je pa res, da se je zgodil dvig cen nekaterih prodajnih artiklov, predvsem nekaterih živil in zaščitne opreme. Po podatkih statističnega urada se je na primer hrana podražila za 4,9 odstotka, vendar trgovci trdijo, da niso dražili zaradi krize ob izbruhu novega koronavirusa, temveč da sta sadje in zelenjava v tem času tako ali tako dražja, da je nekaj težav zaradi dostave in da je včasih težje zagotoviti določene sestavine. A v resnici bi za osnovno preživetje potrebovali manj trgovin, ki bi bile po mojem mnenju lahko brez težav zaprte vsaj ob nedeljah in vseh dela prostih praznikih, in veliko manj živil kot jih je še zdaj na razpolago. Omenjeno bi nam znali iz prve roke razložiti naši starši, ki so mnogi odraščali v pomanjkanju in ki so bili kot otroci večkrat lačni kot siti, ali pa preštevilni prebivalci sveta, ki so se že prej in se še vedno vsak dan borijo z lakoto. Pomislimo nanje naslednjič, ko bomo tarnali, da "moramo biti doma".

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!