Slovenci smo znani po tem, da odvržemo veliko hrane. Na žalost. 

Prebivalec Slovenije je lani, torej leta 2019, po podatkih statističnega urada proizvedel povprečno 1,3 kilograma odpadne hrane na teden, v celem letu pa 67 kilogramov. 

To je sicer 1 kilogram manj kot v letu 2018, kljub temu da je bila celotna količina proizvedene odpadne hrane v 2019 (140.804 ton) nekoliko večja kot v 2018 (139.856 ton). Po oceni je bilo v odpadni hrani 39 odstotkov užitnega dela, tj. takega, ki bi ga lahko s pravilnim odnosom do hrane ter z nekaj iznajdljivosti preprečili ali vsaj zmanjšali. 61 odstotkov odpadne hrane pa je bil v običajnih razmerah neužitni del, tj. takšen, ki se ga navadno ne da zmanjšati (kosti, olupki, lupine ipd.).

Polovica odpadne hrane, nastale lani, to je skoraj 69.900 ton, je izvirala iz gospodinjstev, skoraj tretjina (31 odstotkov) oz. 44.400 ton iz gostinstva in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana (npr. iz šol, vrtcev, bolnišnic, domov za ostarele), desetina (10 odstotkov) ali približno 14.450 ton iz distribucije in trgovin z živili (zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe), malo manj kot desetina (9 odstotkov) oz. nekaj več kot 12.100 ton pa iz proizvodnje hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane), navaja statistični urad.

Količina komunalnih odpadkov na prebivalca je bila v Sloveniji v 2019 509 kilogramov, to je 14 kilogramov več kot leto prej.

"Količina odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnosti, se manjša, medtem ko se količina komunalnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v gospodinjstvih in v nekaterih storitvenih dejavnostih, povečuje," pravijo v Sursu.  

Previdno torej s hrano, naj ta nikar ne konča v smeteh. V spodnjih člankih preberite, kako kupovati hrano ter tudi, do kdaj jo lahko uporabite. Iz hrane, ki vam ostane po prazničnem kosilu ali večerji, lahko v naslednjih dneh pripravite izredno okusne obroke. Če potrebujete ideje, obiščite tudi stran Okusno.je, kjer boste našli številne odlične recepte.