Ljubiteljsko zbiranje evrskih kovancev in bankovcev je v državah evroobmočja dokaj razširjeno. Če drugega ne, se nas je večina že kdaj začudila, ko je dobila v roke evro kovanec, ki ni tako pogosto v obtoku. Ali pa smo bili na dopustu v tujini in smo z zanimanjem opazovali evre te države (po možnosti smo kakšnega za spomin obdržali ali pa smo ob povratku v Slovenijo z njim plačali in nas je oseba na drugi strani s svojim čudenjem opozorila na to, da imamo kovanec, ki v Sloveniji ni najbolj pogost). Pri evrskih kovancih je splošno znano, da je sprednja stran, ki označuje nominalno vrednost, poenotena, motivi na hrbtni strani kovancev pa so v posameznih državah članicah različni. Na tem mestu naj kot zanimivost omenimo dejstvo, da je Slovenija ena od redkih držav, ki svojih kovancev ni kovala doma, ampak je njihovo izdelavo naročila v drugi državi, in sicer na Finskem.
Vendar pa bankovci, če jih nekoliko bolj podrobno pogledamo, o sebi povedo marsikaj.

1. Prva črka kode tiskanja nam pove, v kateri državi je bil bankovec natisnjen.
2. Leto izdaje.
3. Podpisani predsednik Evropske centralne banke (ECB) je lahko:
Willem F. Duisenberg
Jean-Claude Trichet

4. Prva črka serijske številke označuje državo, ki je tiskanje bankovcev "naročila“.

Na podlagi teh postavk so bankovci, ki jih imamo v svoji denarnici, lahko bolj ali manj redki. Našteti podatki nam omogočajo tudi to, da bankovcem sledimo in ta način izvemo kar nekaj presenetljivih zanimivosti.

Za primer poglejmo bankovec, ki se slučajno nahaja v moji denarnici. Gre za petevrski bankovec, ki je bil natisnjen v Avstriji (kar mi pove prva črka kode tiska, ki je v tem primeru F) po naročilu Avstrije (kar mi pove črka pred serijsko številko bankovca, ki je v tem primeru N). Bankovec nosi podpis Jean- Clauda Tricheta. Leta 2002, ko je bil bankovec natisnjen, so petevrske bankovce tiskali še po naročilu Portugalske, Nizozemske in Francije. Leta 2006 se jim je pridružilo še naročilo iz Irske in Španije, leto kasneje pa še iz Nemčije. To so tudi vse države, ki so (in bodo do leta 2010) tiskanje petevrskih bankovcev naročile. Tako se serijska številka bankovca za pet evrov ne more začeti s črko H, ki označuje Slovenijo, saj Slovenija tiska tega bankovca še ni naročila.

Na podlagi serijske številke lahko tudi sledimo temu, kako bankovci določene države (torej evro bankovci, katerih tisk določena država naroči) čez čas postanejo razpršeni po različnih državah, članicah evro območja. Raziskave na tem področju opravlja mednarodna neprofitna organizacija EvroBillTracker (EBT). V raziskavi za december 2008 je bilo od slabih 900.000 bankovcev evroobmočja, kolikor jih je bilo v raziskavo vključenih, slovenskih le za en odstotek. Kar pa ni presenetljivo, saj je Slovenija šele leta 2008 prvič naročila tiskanje evro bankovcev. Največji odstotek predstavljajo nemški bankovci, ki jih je kar slabih 35 odstotkov, sledijo pa jim francoski z 12 odstotki. Zanimivo je, da samo v Luksemburgu (od petnajstih držav evrobmočja, ki so v raziskavo zaobjete) ni zaslediti prisotnosti slovenskega evro bankovca. Finska, Portugalska, Nizozemska, Italija, Irska, Francija, Grčija in Belgija si delijo predzadnje mesto, saj slovenski bankovci na teh območjih z 0,1 odstotka skorajda niso prisotni. Z 0,4 odstotka so zunaj Slovenije najbolj razširjeni slovenski evro bankovci v Avstriji, Nemčiji in na Cipru, Španija in Malta pa sta jim z 0,3 odstotka tik za petami. Nekoliko presenetljivo je, da je v Italiji slovenski evro bankovec tako slabo zastopan, medtem ko je na Cipru njegova prisotnost razmeroma visoka.

Če pa pogledamo zastopanost tujih evro bankovcev v Sloveniji, opazimo, da je bilo decembra 2008 največ bankovcev avstrijskih, in sicer kar 23, 7 odstotka. To glede na bližino niti ni presenetljivo, je pa morda nekoliko bolj presenetljivo, če vzamemo v obzir, da avstrijski bankovci predstavljajo le dobrih 8 odstotkov bankovcev, zaobjetih v raziskavo. Po zastopanosti jim tesno za petami sledijo nemški bankovci, ki jim sledijo slovenski z dobrimi 18 odstotki in italijanski s 17 odstotki.

Katere bankovce pa imate v denarnici vi?