Na vhodu na tržnico v Osijeku so trgovci, ki pred vrati prodajajo rabljene stvari, domače izdelke in rože stalnica. Večinoma gre za upokojence, ki na ta način preživijo mesec, saj jim minimalna pokojnina ne zadošča za preživetje, kaj šele za dostojno življenje.

Oblast pa po novem za njih nima posluha. Kazen za ulično prodajo je 500 kun (okoli 66 evrov), kar je za marsikoga polovica pokojnine ter nekaj dni zapora.

Terezija Milanković je ena od pouličnih prodajalk, ki se je doživela bližnje srečanje z roko pravice. 'Da bi preživela, prodajam rabljene predmete. A so me ujeli in poslali v zapor. Jokala sem kot dež. Stara sem 72 let in nikoli nisem kršila zakonov. Na srečo v zaporu ni bilo prostora, pa se ta del kazni ni izvedel,' je povedala novinarjem.

Terezija še dodaja, da tam nihče ne prodaja, ker ne bi imel boljšega dela, ampak so tam, ker drugače ne morejo preživeti. Mnogi nimajo nobenih prejemkov. Kaznujejo jih občinski redarji, ker nimajo uradno prijavljenih stojnic, ki bi jih plačevali. Tega si ne morejo privoščiti. 'Tukaj prodajam, da si lahko privoščim kruh,' je povedal nek drug prodajalec. Če bi lahko živeli, ne bi bili pred tržnico, pravijo. 'Imam tri otroke, pokojnina je nizka, mož je zaradi hude bolezni nezmožen za delo.'

'Imamo prodajalce, ki plačajo stojnice in vse davke, ti ljudje pa jim predstavljajo nelojalno konkurenco,' pa je drugo plat zgodbe predstavil Željko Krivić iz Tržnice Osijek.

Ironično pa je, da se na drugi strani tržnice nahaja kraj, kjer po novem nezakoniti ostareli prebivalci največkrat končajo – zapor.