Kljub temu so ti poskusi ponovne vzpostavitve kontakta z banko pogosto neuspešni. Marsikdaj tudi zaradi morebitne smrti imetnika, ki pa obstoja računa ni zapisal ne v oporoki, ki najverjetneje v tem primeru sploh ne obstaja, ne nikomur od družinskih članov in prijateljev. 'V primeru, da se stranka kljub povabilu v banko ne odzove, pa banka lahko tak račun zapre in sredstva deponira na točno določenem računu za ta namen. Če se kadar koli v prihodnosti imetnik takega računa oglasi v banki, lahko ta sredstva dvigne. V kolikor je imetnik računa umrl, pa morajo morebitni dediči tak račun priglasiti v dedovanje in se izplačilo uredi  na način, kot je  določeno  v sklepu o dedovanju,' pravi Simon Hvalec iz Nove KBM.

Ameriško združenje Federal Deposit Insurance Corporation (FDIC), ki je leta 2004 v ZDA prevzelo upravljanje premoženja nekaterih propadlih bank, je izračunalo, da so imeli ljudje v 34 propadlih bankah za 42 milijonov dolarjev vezanih vlog, katerih izplačila niso zahtevali nikoli. Agencija se je nato lotila iskanja teh ljudi in med drugim našla imetnika, ki je po hudi nesreči leta 1993 pozabil na račun, na katerem je imel 239.000 dolarjev in vdovo, ki ji mož ni povedal, da ima pri eni od propadlih bank odprt račun, na katerem je bilo skoraj milijon dolarjev prihrankov.

Kako do pozabljenega denarja?

'Za fizične osebe velja, da v kolikor je na računu pozitivno stanje in stranka z njim ne posluje, se na računu avtomatsko določi status "speči račun" in na takšnem računu nihče v banki ne more več izvajati transakcij v breme. Za reaktivacijo takšnega računa je potrebna identifikacija stranke in avtorizacija dveh zaposlenih. V primeru smrti lastnika se sredstva izplačajo dedičem na podlagi sklepa o dedovanju,' pojasnjuje Petra Ravnikar iz Raiffeisen banke. 'Pri poslovnem računu pa zakoniti zastopnik ponovno aktivacijo opravi na bančnem okencu z ustreznimi identifikacijskimi dokumenti. Če je komitent izbrisan iz Poslovnega registra RS, pa se poiščejo družbeniki pravne osebe na dan izbrisa, katerim se pošlje obvestilo z zahtevkom o dostavi podatkov o TRR, na katerega se prenakažejo sredstva – družbeniki izkazujejo svojo identiteto z ustreznimi identifikacijskimi dokumenti.'

Slovenske banke ne povedo, koliko je pri njih pozabljenega denarja

Tega ne vemo, saj banke podatek čuvajo huje kot kakšno državno skrivnost. 'Gre za poslovno skrivnost,' nam je povedala Mojca Strojan iz največje slovenske banke NLB. Podobno so nam odgovorili tudi v Raiffeisen banki, Novi KBM in Unicredit banki. Gre torej le še za en podatek v vrsti tistih, ki jih banke ljubosumno čuvajo zase kot poslovno skrivnost. Vmes spada med drugim tudi podatek o številu komitentov. In kaj je poslovna skrivnost? Zakon o gospodarskih družbah pravi, da gre za podatke, za katere družba tako določi s pisnim sklepom in za podatke, za katere sicer ne obstaja sklep, a bi lahko zaradi njihovega razkritja nastala občutna škoda!