V Slovenijo smo v zdravstveno krizo ob razglasitvi pandemije covid-19 vstopili z relativno nizko inflacijo in na začetku so se cene še nekoliko znižale, po zaprtju gospodarstva in države je sledila celo deflacija. V zadnjih mesecih pa cene naraščajo, inflacija presega cilj dveh odstotkov, v nekaterih državah evrskega območja je skoraj trikrat višja. Zadnji podatki za Slovenijo kažejo, da je indeks cen življenjskih potrebščin dosegel 2,7 odstotka, v evrskem območju znaša kar 3,4 odstotka, o višji inflaciji poročajo tudi drugod po svetu.

Na inflacijo močno vplivajo cene energentov, ki predstavljajo kar precejšen delež v potrošniški košarici in dejansko prispevajo več kot polovico k letošnji inflaciji, razlog je iskati tudi v višjih cenah storitev in blaga. Obstaja tudi razlika med dejansko in tako imenovano osebno inflacijo, ki jo občuti posameznik glede na lastne potrebe, stroške, dohodke, izdatke, od individualne košarice življenjskih potrebščin. Anketa Banke Slovenije je denimo pokazala, da je zgolj osem odstotkov dojema lastno inflacijo za okoli dva odstotka, skoraj polovica vprašanih med dva in sedem odstotkov, okoli 44 odstotkov pa več kot sedem odstotkov. Po besedah rednega profesorja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Marka Pahorja, kot posamezniki najbolj občutimo rast cen pri vsakdanjih in stalnih nakupih, recimo pri pri gorivu, hrani in nujnih položnicah.

Na razpravi Banke Slovenije z naslovom "Inflacija v luči epidemije – kaj lahko pričakujemo?" so mirili, da je inflacija prehodna in predvsem posledica podražitev energentov. "Ocena Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) je, da je trenutno povišanje cen začasne narave oziroma da so dejavniki v ozadju povišanja začasne narave," je povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Energenti, ki so se v začetku pandemije pocenili, se zdaj po njegovih besedah denimo vračajo na cene v obdobju pred krizo. "Cena nafte je še nekoliko višja, ampak gre za normalizacijo," je zatrdil.

Vzroki za višjo inflacijo v evroobmočju so tudi v spremembah davčne politike v Nemčiji, kjer so v začetku krize znižali davek na dodano vrednost (DDV), po vrnitvi na prejšnjo raven so se podražile življenjske potrebščine. Trenutno je tudi neenakomerno okrevanje, tako z zdravstvenega kot ekonomskega vidika. Na nekaterih območjih prihaja do zastojev v proizvodnji, posledično nastajajo motnje v dobavnih verigah, še vedno so prisotne precejšnje težave v transportu.

Zato so cene višje, kot bi bile sicer, vendar naj bi se umirile ob povrnitvi v prejšnje stanje, čeprav nič ni zagotovo in tveganja obstajajo. "Smo na prelomnem trenutku, ko se na eni strani kažejo spremembe v inflacijskih pričakovanjih, kar nam sporočajo trgi in podjetja ter kar nam kažejo pričakovanja prebivalstva. V zadnjem času v nekaterih panogah prihaja do sprememb, do pomanjkanja delovne sile, do pritiskov in do dejanskega povišanja plač. Če bi se učinki okrepili in postali trajnejše narave, ne bi mogli več govoriti o prehodnem značaju inflacije, ampak bi rast cen ostala z nami dlje časa," je opozoril Vasle.

A vseeno prevladujejo ocene strokovnjakov, da se bo inflacija po postopni krepitvi začela umirjati do konca letošnjega leta in v prihodnjem letu. "Pričakovanja so, da se bo inflacija umirila v prihodnjih mesecih, tako da se bo v začetku prihodnjega leta vnovič spustila pod ciljno raven dveh odstotkov, v letu 2023 pa še nekoliko bolj," je pojasnila viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer.

Kot že omenjeno, letošnjo rast cen v precejšnji meri poganjajo prehodni dejavniki – na oblikovanje cen med drugim vplivajo potrošniške navade, višina plač, stroški dela in proizvodnje, omejitve zaradi pandemije. "Kako se bo vse skupaj prenašalo prihodnje v cene, je povezano z zelo veliko negotovosti. Odvisno, kakšne bodo razmere, kakšno bo okolje, da se bodo lahko podjetja odločala za oblikovanje cen glede na stroškovne pritiske na njihove končne cene," je razložila in dodala, da so pritiski – zelo hitro naraščajo uvozne cene, kar je zelo pomembno povezano s cenami energentov in s hitrim draženjem surovin.

Tudi dr. Pahor ocenjuje, da vsaj v zahodnem svetu ostajajo trdna inflacijska pričakovanja, a hkrati ne pozablja na tveganja, ki so prisotna, in po njegovih besedah nas lahko že srbi, če inflacija doseže tri, štiri odstotke, saj to za seboj potegne vrsto posledic. Izpostavil je, da se pritiski pojavljajo, pri čemer je omenil minimalne plače, ki se usklajujejo s stopnjo inflacije, in pokojnine, ki predstavljajo pomemben del državne blagajne. Določen vpliv imajo seveda centralne banke, ob čemer pa se lahko zavre gospodarska rast. A po njegovem mnenju ne bo ne stagflacije, ko gospodarstvo ne raste, se pa višajo cene tako izdelkov kot tudi storitev, niti hiperinfalcije, ki smo jo doživljali v Jugoslaviji in tudi še v Sloveniji pred uvedbo evra.

Razmere so trenutno negotove in niso izključena tveganja, da bi se inflacija lahko še povečala. Predvsem, če bi dolgoročno gledano vztrajala neskladja med ponudbo in povpraševanjem, če bi bili obširnejši plačni pritiski, če bi se nadaljevale težave so v dobavnih verigah ... A poznamo orodja za boj proti inflaciji, ki jih udejanjajo centralne banke z izravnalnimi ukrepi in denarno politiko, in glasni pozivi so, naj spremljajo dogajanje in naj bodo v pripravljenosti na hitro ukrepanje. Zaupanje v centralne banke ostaja in julija je bila denimo sprejeta prenovljena strategija denarne politike ECB, da bi z izravnalnimi ukrepi dosegli dolgoročno zastavljene cilje.

Za osrednji cilj so v ECB zastavili stabilnost cen v srednjeročnem obdobju, pa tudi inflacijo pod dvema odstotkoma (z dovoljenimi določenimi odstopanji). Pričakujejo, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni dovolj blizu dveh odstotkov. Kot težavo prepoznavajo, ker v izračune niso zajeti čisto vsi pomembni dejavniki, med drugim statistični uradi denimo v harmonizirani indeks cen ne upoštevajo stroškov lastniških stanovanjskih nepremičnin, ki seveda predstavljajo pomemben življenjski strošek. Zato evropskemu statističnemu uradu Eurostat priporočajo postopno vključitev teh stroškov, in po zatrdilih direktorja Statističnega urada Slovenije Tomaža Smrekarja z njihovo vključitvijo ne bodo imeli velikih težav.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!