Jeetendr Sehdev je diplomiral na Univerzi v Oxfordu, nato pa šolanje nadaljeval na Harvard Business School v ZDA. Kariero je začel pri eni vodilnih globalnih marketinških agencij, danes pa predava po svetu o svojih ugotovitvah glede vpliva družbenih medijev, ki jih je zapisal v svetovni uspešnici s pomenljivim naslovom “Princip Kim Kardashian”. V njej razkriva, kako današnjim “Instagram zvezdnikom” uspeva pridobiti zanimanje tako velikega števila ljudi. Kot pravi, je sodobna slava na novo definirala, kaj pomeni talent.

Družbeni mediji ne bodo nikamor odšli, pač pa bodo postali še bolj prepleteni z našim življenjem, pravi, in podjetnikom svetuje, da se čim prej priključijo na ta vlak, če se še niso. V svetu, kjer lahko velika zadnjica postane glavna tema pogovorov in kjer je predsednik največje globalne velesile nekdanji zvezdnik resničnostne oddaje, je “samoobsesija” nujna – brez opravičevanja in brez sramu, pravi. Brezsramnost se v današnji družbi pač prodaja, popolnost več ni zanimiva in ji nihče ne verjame. Če želite pritegniti množice, morate glasno povedati, za kaj se zavzemate, ter svetu pokazati svojo avtentičnost z vsemi svojimi napakami, še dodaja. S strokovnjakom smo se pogovarjali med njegovim obiskom na Univerzi v Nottinghamu.

Vaša knjiga nosi zelo zanimiv naslov “Princip Kim Kardashian”. Kaj je sporočilo knjige? Kaj je ta princip, ki ste ga opisali v knjigi?

Sporočilo Principa Kim Kardashian je v grobem, da se moramo osredotočiti na to, v kar verjamemo in kar želimo ustvariti, ne glede na morebitne negativne odzive. V osnovi gre za to, da smo svobodni in dovolj pogumni, da živimo svoje avtentično življenje.

Ali mislite, da je za posel dandanes nujno, da je podjetje prisotno na družbenih medijih, če želi uspeti?

Da, zagotovo. Menim, da morajo podjetja zgraditi blagovno znamko in se povezati s svojim občinstvom skozi različne kanale. Splet in družbeni mediji so neverjetno vplivna platforma in kanal, preko katerega lahko komunicirajo s svojo javnostjo. Prav tako menim, da morajo podjetja ostati zvesta svoji znamki in strategija na različnih kanalih mora biti v skladu s strategijo blagovne znamke. Torej, vprašati se morate, kaj želite komunicirati z občinstvom in kateri so najboljši kanali za vas, da to počnete.

Veliko govorite o tem, da se je v zadnjih letih močno spremenilo to, kako govorimo o svojih vrednotah. Kakšne spremembe opažate?

Mlada občinstva dandanes, 70 odstotkov milenijcev in generacije Z, se želijo z organizacijami, posamezniki in blagovnimi znamkami povezati na podlagi vrednot. To je velika sprememba za organizacije, ker morajo komunicirati, kaj so njihove vrednote. Prej je bilo organizacije nekoliko strah govoriti o svojih vrednotah, saj niso želele “razburkati morja”, niso želele polarizirati, niso želele nikogar užaliti. Toda, zdaj je drugačen čas. Mlada občinstva želijo vedeti, ali vam je mar za okolje ali vam zanj ni mar, ali vam je mar za nadzor nad orožjem, ali pa vas ta tema ne zanima, ali podpirate gibanje “Črna življenja so pomembna” (angleško: Black lives matter) ali ne. Na podlagi tega, za kaj se neka znamka zavzema, mladi izbirajo, s katerimi znamkami se želijo poistovetiti in katere znamke želijo kupovati.

Verjetno gre tudi obratno – ne želijo kupovati znamk, ki so proti vašim vrednotam?

Absolutno. Da. To je glavni razlog, zakaj morajo organizacije deliti svoje vrednote, saj se kot potrošnik moram odločiti, ali se ujemamo.

Ampak vedno obstaja strah, da boste nekoga užalili ali pa da boste izgubili del trga, če boste razkrili svoje vrednote. Kako torej najti neko ravnovesje v poslu?

Ravno to je ta glavni premik. Nekoč organizacije niso želele biti transparentne o svojih vrednotah zato, ker se niso želele osamiti ali izgubiti tržnega deleža. Zato so bile tiho glede tega, ali podpirajo geslo “Črna življenja so pomembna” in ali se zavzemajo za okolje. Toda zdaj organizacije nimajo izbire, saj ljudje odhajajo iz njihovih kanalov. Torej, če ne spregovorijo o svojih vrednotah, potem občinstva sploh ne zanimajo. To je tista razlika pri novih spletnih skupnostih, saj jih je zelo težko pridobiti.

Ali se to nanaša le na poslovne modele ali tudi na druga področja?

Vsekakor se to velja tako za ustvarjanje lastne blagovne znamke, zagotovo se nanaša na korporacije, na ideje, pa tudi na posameznike. Velja tudi za to, kako vidimo sami sebe, kakšne odločitve sprejemamo, da lahko živimo svoje življenje brez opravičevanja in smo iskreni do tega, kar smo. Avtentičnost, kot sem jo definiral v knjigi Princip Kim Kardashian, ni to, da živimo v skladu s standardi popolnosti nekoga drugega. Gre za to, da živimo v skladu s svojimi lastnimi standardi nepopolnosti, če razumete, kaj hočem povedati.

Sprva, pred kakšnimi 10 leti ali več, ali pa morda, ko se je pojavil Instagram, so ljudje objavljali le prijetne stvari, stvari, ki morda niso bile resnične ali pa so kazali le prijetno plat življenja. Zdi se, da se to spreminja. Zakaj?

Ljudje so vedno objavljali zanimive slike, ki so dosegle na milijone ljudi po svetu. Obstajajo ljudje, ki radi objavljajo zelo stilizirane slike in privabljajo množice, ki so na Instagramu zaradi tega razloga. So pa tudi ljudje, ki objavljajo neobdelane in spontane fotografije, tako da obstaja cel spekter različnih fotografij in vizualizacij, ki jih ljudje objavljajo na Instagramu. Menim, da je pomembno, da se tega lotimo z avtentične in unikatne perspektive in da je to pristna predstava tega, kar smo in kako vidimo svet. Mislim, da občinstvo začuti, če je nekdo avtentičen ali ne. Denimo, lahko objavite, kolikor hočete, neobdelanih in nefiltriranih slik na Instagramu kot želite, toda če me niste prepričali, da je to vaša prava avtentičnost, če mislim, da ste nekaj drugega, potem …

Kako torej sem spadajo Kardashianove? Ali res vedno kažejo svojo avtentičnost?

Kar kažejo svetu, to je njihova avtentičnost. Delanje “selfijev” je njihova avtentičnost, to je tisto, kar jih zanima, v kar verjamejo in kako želijo živeti svoja življenja. To je njihova avtentičnost. To je ta razlika. Avtentičnost pomeni biti dovolj pogumen, da ljudem pokažeš, kdo si v resnici.

Postavlja se vprašanje, kako ne prestopiti meje med ustvarjanjem avtentične vsebine in objavami, ki jih ustvarimo zato, ker vemo, da naše občinstvo to pričakuje in potemtakem ni več tako avtentično?

To je osebna meja. Mislim, da ni nič narobe s tem, če najdete zlato sredino med tem, kaj ljudje želijo videti in kaj želite narediti vi. Po moje ni s tem nič narobe. Vendar menim, da objavljanje nečesa samo zato, ker veste, da to nekdo pričakuje, se dandanes ne obnese. To so bile stare taktike. Nekoč smo na terenu spraševali javnost, kaj bi radi in kako. Nato pa smo pri milenijcih in generaciji Z ugotovili, da če smo uporabili enak pristop, ta ni deloval. Zato mislim, da morate uskladiti, kaj si želite in za kaj se zavzemate, to predstavite in zgradite svoje občinstvo.

Menite, da lahko podjetje, blagovna znamka, uspe zgolj s pomočjo družbenih medijev?

Vsekakor. Takšna je denimo znamka hitre mode Boohoo, ki je ena najbolj uspešnih blagovnih znamk v Veliki Britaniji ta hip. Obstaja še veliko drugih blagovnih znamk, ki so prisotne le na družbenih omrežjih.

Ena od kozmetičnih blagovnih znamk je letos zaprla svoje profile na družbenih omrežjih, saj so, kot pravijo, bili naveličani nenehnega boja z algoritmi in plačevanja za to, da jih sledilci opazijo. Kako komentirate takšen korak?

Mislim, da je bila ta odločitev zelo zanimiva, vendar prepričan sem, da se svet ne vrti v to smer.

Se ljudje ne bodo naveličali družbenih medijev?

Ne, mislim, da se ne bodo. Niti slučajno. Družbeni mediji niso nekaj, kar počnete, ampak so to, kar ste. Ko se enkrat povsem prepustite družbenim medijem, ne gre za to, da uporabljate družbena omrežja, ampak postane to del vašega obstoja. Zato je pomembno za podjetja, ki niso na družbenih omrežjih, da se dejansko vključijo. Gre za podaljšek vašega univerzuma in vašega obstoja.

Kako naj se blagovna znamka ali podjetje loti družbenih medijev? Kateri so koraki, ki jih morajo opraviti?

Vsako podjetje, ki resno namerava zgraditi svojo znamko na družbenih omrežjih, mora upoštevati tako imenovani princip S.E.L.F.I.E. Gre za šest korakov za to, da zablestimo na družbenih omrežjih. Ti koraki niso lahki, vendar če vam jih uspe pravilno izvesti, so zelo učinkoviti.

In kaj je ta princip S.E.L.F.I.E.?

To je šest novih pravil, o katerih govorim v knjigi Princip Kim Kardashian. Gre za pravila, ki so protiintuitivna (v nasprotju s pričakovanji), za drugačen način razmišljanja o svetu. Denimo, prvo pravilo je, da odkrijemo tisto, kar nas dela edinstvenega in da to potenciramo, ne da se prilagodimo. Da odkrijemo lastno različnost in da jo poudarimo. Eno od pravil je tudi to, da moramo stremeti k nepopolnosti, ne pa popolnosti. Toliko let so nam govorili, da moramo stremeti k popolnosti. Vendar je popolnost dolgočasna, nihče več ne verjame v popolnost. Vaše nepopolnosti vas delajo fascinantne. Vaše pomanjkljivosti vas delajo zanimive. Tu so še druga pravila, ki govorijo o tem, da se morajo vaše ideje osredotočiti na vas, ne na to, kar vaše občinstvo želi slišati, pač pa morajo predstavljati, za kaj se zavzemate, v kaj verjamete. Sporočite to zelo odprto in brez sramu in s tem dajte možnost ljudem z istimi idejami, da se poistovetijo z vami in rečejo “resnično razumejo”.

Ampak, ali takšen pristop v bistvu ne ustvarja več razdora med ljudmi, saj se zatekajo v svoje lastne “balončke”?

Absolutno da. Mislim, da svet definitivno postaja vse bolj razdeljen na mikro-skupnosti, kjer se ljudje združujejo po tem, ali jim je mar za neko vrednoto ali ne. Imamo različne ljudi, ki jih zanimajo različne stvari, vendar to je tisto, kar dela ta svet zanimiv – različnost. Če bi vse zanimala ista stvar in nas ne bi zanimale iste stvari, potem bi bil svet precej dolgočasen.

Menite, da bo vse več podjetij v prihodnosti zaposlovalo ljudi, ki bodo imeli le eno nalogo – da skrbijo za njihovo prisotnost na družbenih medijih?

Podjetja imajo velike ekipe za družbene medije že zdaj, ki se posvečajo določenim platformam. Tako, da se bo to le še stopnjevalo. Prodaja preko družbenih medijev prav tako postaja vse bolj pomembna, še posebej za vodje marketinga, ki lahko spremljajo, koliko denarja vložijo v družbene medije in koliko denarja dobijo nazaj. To je veliko težje ugotoviti pri velikih oglasnih panojih ali televizijskih reklamah. Precej lažje je učinke spremljati z marketingom na družbenih medijih, saj lahko sledimo, kako se je nek ključnik (hashtag) premaknil po ekosistemu in koliko izdelkov smo prodali preko oglasa na družbenem omrežju. Precej težje je ugotoviti z gledanjem plakata, ali bo ta dejansko prepričal nekoga, da nekaj kupi od nas.

Kako doseči organsko občinstvo ali organski ključnik, nekaj kar raste naravno, brez naše finančne spodbude, da ga “potisnemo” naprej?

Mislim, da ni nič narobe s tem, da zaposlimo ali plačamo vplivnežem oziroma “influenserjem”, da potisnejo nek ključnik naprej. Gre za mobiliziranje ljudi, ki že imajo svoje skupnosti, da promovirajo vaš ključnik, vaše sporočilo, ali karkoli že. To ni slaba stvar. Definitivno pa mislim, da če želite, da nekaj deluje bolj organsko, morate vedeti, kaj se dogaja v vaši družbi in morate preplesti vašo znamko s tem, čemur pravim kulturna valuta, z močno kulturno valuto. To je denimo naredil Dove s svojo kampanjo o resnični lepoti. Vsakič, ko smo se začeli pogovarjati o različnih idejah lepote, se je v pogovorih spontano pojavila ta znamka, saj se je dotaknila nečesa, kar se je dogajalo znotraj družbe. Tudi Nike je to naredil s kampanjo Colina Kaepernicka. Dreznili so v razdvojenost, v polarziacijo, ki se je odvijala. To je kulturni dialog, ki se trenutno odvija. Zato morate vedno imeti močno kulturno valuto.

Generacija Z, generacija ljudi, ki se ne spomnijo življenja brez pametnih telefonov, bo prihodnje leto v ZDA predstavljala 40 odstotkov kupne moči. Zato je pomembno, da najdemo načine, da z njimi komuniciramo. Milenijci so še vedno zelo pomembni, vendar najbolj pomembno je, da so poleg njihove vse večje kupne moči, te generacije tudi družbeni, kulturni vplivneži. Oblikujejo okuse in dogajanje po svetu. To je moč te skupnosti, ne gre le za kupno moč, pač pa tudi za moč, da oblikujejo, kako deluje ta svet, v kaj verjamemo.

Kdo je dandanes vplivnež? Smo to vsi?

Vsi smo vplivneži na svoj način zahvaljujoč družbenim medijem. Nekoč si moral imeti določeno barvo oči ali las in Hollywood je imel glavno besedo pri tem, ali si lahko vplivnež ali ne. Danes lahko zahvaljujoč družbenim medijem zgradimo svoje lastno občinstvo in lahko vplivamo na svojo lastno skupino ljudi. Ne potrebujete milijonov sledilcev, da bi bili vplivneži.