V vseh štirih sosednjih državah so tamkajšnji mladi zamejci večinsko pripravljeni, da bi se za dlje časa ali trajno preselili v Slovenijo. Največ je tovrstnega zanimanja med mladimi zamejci na Hrvaškem, najmanj v Avstriji, je razvidno iz raziskave Splošni položaj mladih v slovenskem zamejstvu. Med svoje največje vrednote so mladi uvrstili družino.

Raziskavo, v kateri je sodelovalo 240 mladih, starih od 15 do 29 let, iz vsake od sosednjih držav po 60, so izvedli Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, celovška Slovenski znanstveni inštitut in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik ter tržaški Slovenski raziskovalni inštitut.

To so rezultati!

Med mladimi zamejci v Avstriji je na vprašanje, ali bi se bili pripravljeni preseliti v Slovenijo, pritrdilno odgovorilo 53,3 odstotka vprašanih, na Hrvaškem 76,7 odstotka. V Italiji je bilo takih 58,3 odstotka, na Madžarskem pa 60 odstotkov.

Na prvo mesto postavljajo družino

Mladi v zamejstvu v vseh štirih državah tudi delijo svoje največje vrednote, saj so v vseh štirih državah med 22 vrednotami na prvo mesto postavili družino. Na Hrvaškem sledita prijateljstvo in poštenje. Na zadnje mesto se je med zamejci na Hrvaškem uvrstil razvoj slovenske manjšine, pred njo pa etnična pripadnost.

Na Madžarskem sta tako kot na Hrvaškem na drugem in tretjem mestu prijateljstvo in poštenje. Na zadnji dve mesti so mladi zamejci na Madžarskem uvrstili angažiranost in ugled v družbi. Razvoj slovenske manjšine se je uvrstil na 17. mesto, etnična pripadnost pa dve mesti nižje.

Pri zamejcih v Avstriji sta na drugem in tretjem mestu poštenje in prijateljstvo, na zadnjih dveh mestih denar in ugled. Etnična pripadnost je na 19. mestu, razvoj manjšine pa na 16. mestu.

Pri zamejcih v Italiji sta za družino najpomembnejša še prijateljstvo in osebna rast. Na zadnjih dveh mestih so zanje denar in razvoj slovenske manjšine. Etnična pripadnost je na 19. mestu.

V katerem jeziku so izpolnjevali vprašalnik?

Primerjavo vrednot mladih je moč po navedbah urednice raziskave Vere Kržišnik Bukić zaokrožiti tudi z indikatorjem jezika, v katerem so mladi zamejci izpolnjevali vprašalnik. V Avstriji in Italiji so ga vsi izpolnili v slovenščini, na Hrvaškem je bilo takih 66,7 odstotka, na Madžarskem pa zgolj 6,7 odstotka.

Med mladimi zamejci narodna pripadnost ni ocenjena kot pomembnejša vrednota

Kot v raziskavi še navaja Vera Kržišnik Bukić, je tudi med mladimi v zamejstvu mogoče opaziti, da je splošni delež mladih v vseh štirih sosednjih državah v stalnem upadanju. Tokratna raziskava je tudi dokazala trend krčenja pojava slovenskega narodnega manjšinstva zlasti na Hrvaškem in Madžarskem. Slovenstvo je tako omejeno na predvsem starejšo generacijo, medtem ko med mladimi narodna pripadnost ni ocenjena kot pomembnejša vrednota. Delež mladih se tako predvsem na Hrvaškem kot Madžarskem zmanjšuje hitreje kot ti dve slovenski manjšini sami. V Italiji in Avstriji so razmere drugačne, opazna so prizadevanja mladih v smeri krepitve slovenskega jezika in slovenstva sploh.