Zlato je običajno globoko pod zemeljskim površjem, v razpokah med različnimi plastmi kamnin. Do zdaj so znanstveniki mislili, da zlato v take razpoke dolga stoletja nalaga vroča voda, najnovejše ugotovitve pa so pokazale, da zlate žile nastanejo v manj kot sekundi. Vse, kar potrebujejo, je pošten potres.

Razne razpoke in žepi 10 kilometrov pod zemeljskim površjem so polni vode, bogate s kremenom in kovinami. Na taki globini je izjemen pritisk in vročina. Ko zaradi potresa pride do premika zemeljskih plasti, se lahko ta pritisk sprosti in voda v desetinki sekunde izpari iz razpoke ali žepa, ob tem pa za seboj pusti kovine in kremen. Tako naj bi po mnenju avstralskih znanstvenikov organizacije Nature Geoscience nastala številna nahajališča zlata.

Vsako potres naj bi poskrbel, da se 'ustvari' čisto majhna količina zlata. A na potresno aktivnih področjih, kjer se tla tresejo praktično vsak dan, se količine zlata, izločenega iz vode hitro povečujejo. To najnovejše odkritje bo iskalcem zlata pomagalo pri iskanju območji, kjer naj bi bila bogata nahajališča, ob tem pa bodo količine najdenega zlata in kremena lahko pomagale znanstvenikom ugotoviti, kako se zemeljske plasti premikajo po potresu.