Nov železniški predor St. Gothard je s 57,1 kilometra najdaljši na svetu. Leži precej nižje kot dosedanji, ki je bil zgrajen konec 19. stoletja in je dolg 15 kilometrov. Skupna dolžina vseh predorov v njem presega 152 kilometrov.

Gradnja je stala 11 milijard evrov. 2600 ljudi ga je gradilo 17 let, izkopali so 28,2 milijona ton skal in kamenja. Prve idejne skice predora je že leta 1947 izrisal švicarski inženir Carl Eduard Gruner, projekt pa je končan 69 let pozneje.

Po besedah slovenskega ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča so res impresivne številke, povezane s predorom. "Vsi skupaj smo lahko ponosni, da se je v Evropi zgradil tak objekt, ki nam kaže tudi sposobnosti in znanja, ki jih v Evropi imamo," je dejal.

Predor v številkah:

Predor povezuje mesti Erstfeld in Bodio. Vlaki lahko skozenj vozijo s hitrostjo do 250, večinoma pa bodo potniški vozili okoli 200 kilometrov na uro. Pot bo trajala približno 20 minut, iz Züricha v Milano se bo prišlo pol ure prej. Redni promet bo stekel konec leta, vsak dan naj bi skozi njega po napovedih peljalo 260 tovornih in 65 potniških vlakov.

Vožnja skozi predor:

"Epski dosežki v Švici in Evropi so še vedno možni," je poudaril švicarski predsednik Johann Schneider-Ammann, preden sta prva dva vlaka s 1000 potniki zapeljala v najdaljši predor, ki naj bi spodbudil okoljsko prijaznejši prevoz tovora in bolje povezal industrijska središča v Nemčiji, Švici in Italiji.

"To je čudovit dan, ki povezuje sever in jug," je med vožnjo skozi predor dejala nemška kanclerka Angela Merkel. Italijanski ministrski predsednik Matteo Renzi je izpostavil, da v času, ko nekateri v luči migrantske krize želijo graditi zidove, Švica s predorom v svet pošilja drugačno sporočilo.

Renzi in Merklova sta sicer priznala, da morata njuni državi storiti več za širitev železniške infrastrukture, da bo novi predor lahko v polnosti izkoriščen. "Vemo, da smo pozni," je dejala Merklova, ki je nov predor opisala kot srce železniškega omrežja in dodala, da arterija še vedno manjka.

Tako se je financirala gradnja

Minister Gašperšič se je medtem s švicarskimi kolegi pogovarjal o gradnji predora St. Gotthard in financiranju, saj je podoben predvidenemu načinu financiranja izgradnje drugega tira proge Divača - Koper. "V Švici so za predor vzpostavili posebno projektno podjetje švicarskih železnic, ustanovljeno za potrebe priprave, planiranja in izgradnjo projekta," je pojasnil.

Pomembna razlika pa je, da je bilo omenjeno podjetje financirano s proračunskimi viri, in sicer iz dajatev pri prodaji in registraciji vozil ter prodaji goriv. "Ustanovili so poseben sklad, iz katerega se je podjetje financiralo, njegovo poslovanje pa so zelo natančno nadzirali ministrstvo, vlada in tudi parlament. Tako da je vse potekalo zelo kontrolirano, pregledano," je izpostavil minister.