Koristno

Izpolnjevanje pogoja PCT: Od kolektivne je treba preiti na individualno odgovornost vsakega posameznika

M.M.

17. 08. 2021 16.00

Na Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da strošek hitrih testov ne sme iti v breme delodajalcev. "Vsak posameznik mora sprejeti odgovornost za svoje odločitve ter posledice, ki jih te prinašajo. Od kolektivne odgovornosti je treba preiti na individualno odgovornost vsakega posameznika. Le z višjim deležem precepljenosti prebivalstva pa bo mogoče doseči višjo imunost," dodajajo.

S 23. avgustom vlada ukinja brezplačne hitre testi proti COVID-19. Delodajalci, zlasti v storitvenih dejavnostih, kjer je PCT pogoj za opravljanje dela, opozarjajo na težave, ki bodo nastopile pri organizaciji delovnih procesov od trenutka, ko bodo obvezni testi za necepljene in neprebolevnike, plačljivi.

"Tako na primer šole vožnje ocenjujejo mesečni strošek testiranja v višini 54.000 evrov ob predpostavki tretjine zaposlenih, ki se mora testirati. Skupina v dejavnosti čistilnih servisov navaja mesečni strošek med 30.000 do 50.000 evrov. Tudi v turizmu in gostinstvu so izračunali okvirni mesečni strošek testiranja necepljenih zaposlenih. Ta bi, ob testiranju na 48 ur, v majhnem podjetju znašal okoli 1.700 evrov, v srednje velikem podjetju okoli 41.700 evrov, v velikem podjetju pa kar 125.000 evrov. Delodajalci opozarjajo tudi, da bodo strošek v primeru, da ga bo moral kriti delodajalec, s svojim delom v storitvenih dejavnostih pokrivali vsi zaposleni, tudi cepljeni in prebolevniki," opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Kar pa je še zanimivo, je stališče GZS o brezplačnih testih javnih uslužbencev: "Hkrati na GZS vlado pozivamo, da preneha z brezplačnimi testi javnih uslužbencev obremenjevati državni proračun, kot bo to storila pri zaposlenih v realnem sektorju. Na delovnih mestih v javnem sektorju, kjer je višja stopnja tveganja (zdravstvo, šolstvo, DSO itd.), pa naj poskrbi za čim višjo precepljenost."

Na GZS opozarjajo, da pogoj PCT ni povezan z oceno tveganja pri posameznem delodajalcu, prav tako ne gre za pogoj, ki bi ga za opravljanje dela zahteval delodajalec. Zato tudi strošek testiranj zaposlenih, ki niso cepljeni oz. niso prebolevniki, ne sme preiti v breme delodajalca.

"Pred časom je Analitika GZS ocenila, da bi morebitno novo zapiranje gospodarstva zaradi 4. val povzročil izgubo prihodkov v višini 1,7 mrd EUR, 400 mio EUR dodane vrednosti ter 2.500 delovnih mest je ocena učinka morebitnega novega zapiranja gospodarstva, ki jo je naredila Analitika GZS. Za državo bi strošek podpore prizadetemu delu gospodarstva (pretežno storitvene dejavnosti) in javnemu sektorju pomenil okoli 800 mio EUR oz. 400 EUR na prebivalca," dodajajo in poudarjajo, da je treba doseči čimvečjo precepljenost. A te ne bo država dosegla s prevalitvijo stroškov testiranja z države na delodajalce.

Pravijo pa tudi, da se po informacijah s terena nekateri zaposleni v gospodarstvu odločajo za cepljenje po povratku z dopustov, zato vladi predlagajo podaljšanje predvidenega roka brezplačnih testov na COVID-19 še do 15. septembra. S tem bi tem zaposlenim še omočili brezplačno testiranje do njihove zaščite s cepivom, menijo.