Hitro, odločno in strogo ukrepanje ter prijaznost in empatija. Tako bi lahko na kratko strnili formulo za uspešno obvladovanje koronakrize novozelandske premierke Jacinde Ardern. Že na začetku epidemije na Novi Zelandiji je sprejela ene najstrožjih ukrepov na svetu in uspešno zajezila prvi val. Kljub temu da je bilo gibanje ljudi močno omejeno, pa večjih nasprotovanj njenim odločitvam ni bilo. Že od začetka je namreč zelo odkrito in s strokovnimi argumenti pojasnila, zakaj je to nujno. Kljub kritikam, da "lockdowni" škodujejo gospodarstvu, je prepričana, da je "močan zdravstveni odziv najboljši gospodarski odziv". 

Ljudem v svojih vsakodnevnih nagovorih prek medijev in družbenih omrežij Jacinda daje občutek varnosti in nadzora. Ko so jo pred meseci vprašali, ali jo je strah virusa, je odgovorila: "Ne, ker imamo načrt." Njen načrt je bil čimprejšnja eliminacija virusa, in njen načrt je deloval. Država je namreč iz prvega vala izšla v rekordnem času in z manj primeri okužb in smrti na število prebivalcev kot večina drugih držav. In recept so ponovili tudi v drugem valu ter prav tako hitro zajezili vnovično širjenje okužbe. 

"Šlo je za kombinacijo dobre znanosti in odličnega političnega vodenja," pravi epidemiolog Michael Baker iz Univerze v Otagu na Novi Zelandiji. Z neposrednim, odkritim nagovarjanjem ljudi, prijaznim tonom in občasnimi humornimi vložki je Ardernovi uspelo petmilijonsko nacijo prepričati o nujnosti strogih in takojšnjih ukrepov. 

Jacinda Ardern je moderna voditeljica, ki se ne boji ljudi in jih zmore voditi mirno, prijazno, osredotočeno, empatično in avtentično, pravi dr. Damjana Pondelek, strokovnjakinja za krizni management in svetovalka vodstvom in kolektivom. "Ne skriva se, ne izmika, ni je strah lastne ranljivosti, z ljudmi je poštena tudi, ko novice niso dobre. Kar reče, tudi misli in stori, kar je v tem zlaganem svetu veliko olajšanje. Ker ravna tako, ji ljudje zaupajo, verjamejo. Tudi v kritičnih trenutkih zmore dobro oceniti razmere in sprejema modre politične odločitve, ki jih razlaga državljanom na način, kot da so prijatelji, zavezniki, 5-milijonska ekipa. Ob tem v vsakem trenutku ohranja nadzor nad situacijo, pri tem pa deluje mirno in toplo. Znanja in izkušnje komuniciranja, vodenja in kriznega managementa so ji pri tem v dragoceno pomoč," dodaja. 

Namesto vojne retorike pristop '5-milijonske ekipe'

V nasprotju z večino svetovnih voditeljev se Ardernova izogiba uporabi vojne retorike in vojnih prispodob za to, da bi ljudi združila v boju proti novemu koronavirusu. Ljudi ne naslavlja kot vojake in koronavirusa ne označuje za sovražnika. Namesto tega govori o 5-milijonski ekipi, vsi državljani so ekipa, ki deluje skupaj za skupno dobro. Ton, ki ga ves čas uporablja, je prijazen in pomirjujoč. Zaveda se namreč, da vojaški žargon vzbuja strah in paniko ter pri ljudeh nezavedno pred oči prikliče slike nasilja in polarizacijo na "mi in oni". 

"Ko govorimo o bioloških grožnjah, morajo voditelji pazljivo izbirati metafore in se izogibati vojaškim prispodobam," je za Vox News dejala Lisa Keranen, strokovnjakinja na področju zdravstvene retorike. Vojaške prispodobe namreč ljudi "prisilijo", da se osredotočijo na boj za lastno preživetje in ne toliko na skrb za sočloveka. 

Namesto strašenja z "vojno" uporablja metaforo naravne nesreče oziroma cunamija. "Zaustavili smo val uničenja," je dejala, ko so prvič uspešno premagali virus. Je iskrena in transparentna in ne skrivnostna, kot znajo biti vojaški poveljniki. 

Krizno vodenje z ustrahovanjem na dolgi rok ne vzdrži

V krizi, še posebej ko rešujemo življenja, se moramo zavedati, da ne more biti liberalizma, a moramo stanje vseeno vzeti zelo resno, pravi strokovnjak na področju kriznega vodenja dr. Milan Krajnc. "Predvsem se voditelj mora zavedati, da ima pred seboj že prestrašene ljudi, in če uporablja komunikacijo, ki spodbuja strah, bo stopnjo strahu v ljudeh samo povečeval. Seveda pa nikoli ne vemo, kako se ljudje pod pritiskom in veliko vsebnostjo strahu odzovejo. Zato je potrebna iskrena in 'prijazna' komunikacija, kjer mora biti poudarek na pomoči sočloveku. In krizno situacijo je s 'prijazno' komunikacijo (ne glede na drastične ukrepe) 'izkoristila' Jacinda Ardern na Novi Zelandiji," pojasnjuje Krajnc.

Povsem drugačno pot je med pandemijo denimo ubral ameriški predsednik Donald Trump, ki je pošiljal nekonsistentna, nestrokovna in nasprotujoča si sporočila. Na koncu pa je že tako prestrašene ljudi začel še bolj ustrahovati. "Manipulacija na podlagi strahu je lahko uspešna kratek čas, ker pa je v Ameriki kampanja trajala predolgo, so ljudje postali preutrujeni in so si želeli miru, ki ga je na neki način poosebljal njegov protikandidat. Zato je ta kriza na neki način priložnost za tiste države, ki imajo avtoritativne vodje, ker takšen način vodenja z ustrahovanjem ne bo zdržal, še posebej če bo kriza trajala še vsaj pol leta," pravi Krajnc. 

"Trump je voditelj starega kova, ki se zanaša na moč, odločnost, avtoritativno vodenje, žal tudi ostro obračunavanje z nasprotniki. Podpora in zaupanje ljudi, ki jo potrebuje vsak vodja, pa se gradi z ustvarjanjem zavezništev, najprej s svojim najožjimi sodelavci, z državljani, z mediji in vsemi ostalimi deležniki. Trump je deloval in odločal preveč sam, brez resničnih zaveznikov, kar pomeni, da je bilo na drugi strani preveč nasprotnikov, kar pa dolgoročno ni vzdržno," pa dodaja Pondelkova.

In to je eden od razlogov, da je Trump na volitvah izgubil, medtem ko si je novozelandska laburistična vlada zaradi empatičnega vodenja Jacinde Ardern na nedavnih volitvah priborila absolutno večino v parlamentu. 

Posluša strokovne nasvete in jih nato vključi v svoje odločitve

Kot učinkoviti vodja se Jacinda zaveda, da mora kdaj sprejeti tudi odločitve, ki ljudem niso najbolj všeč in niso tisto, kar si množice želijo. Vendar pa so ljudje do zdaj njene odločitve spoštovali in upoštevali, saj so bile podprte s strokovnimi argumenti.

Zagotovo se Jacinda vodenja loteva precej drugače od večine domačih in tujih političnih kolegov. V njenih nagovorih prevladuje beseda "mi" in ne "jaz". "Zmage" nad virusom si ne lasti, pač pa jo pripisuje "5-milijonski ekipi". Z entuzijazmom govori o svojih sodelavcih in državljanih, ki jim služi. "S tem uteleša bolj servilni vodstveni stil namesto običajno individualističnega avtoritarnega vodje. Poleg tega govori o državi po meri vseh njenih državljanov, ne le za določene skupine, ki jo podpirajo," je za Marie Claire dejala Claire Collins, profesorica vodenja pri Henley Business School. 

Poleg dnevnih novinarskih konferenc ljudi z delom vlade seznanja tudi prek kratkih vklopov v živo na Facebooku in Instagramu. Prek teh kanalov v pogovorih s strokovnjaki, epidemiologi skuša razbliniti lažne informacije o virusu. Večkrat pa v teh "javljanjih v živo" na družbenih omrežjih tudi sama odgovarja na vprašanja ljudi. Zaradi svoje pogoste uporabe družbenih medijev si je prislužila vzdevek "Facebookova premierka". 

S prijaznostjo 'okužila' ljudi

Skoraj takšno pozornost kot jo namenja virusu, posveča tudi duševnemu zdravju ljudi. Svoje državljane poziva, naj bodo prijazni in naj skrbijo drug za drugega med izolacijo. Že v času prvih ukrepov je vzpostavila kanale pomoči na področju duševnega zdravja, saj se je zavedala, da samoizolacija za marsikoga pomeni hudo stisko. S svojim pristopom pa je med ljudmi razširila "virus prijaznosti".  

Njen nastop je pristen, njena retorika pa drugačna od retorike klasičnih politikov. V svojih nagovorih je vedno pozitivna in ne napada opozicije, medijev ali državljanov. Ardernova je strokovnjakinja na področju komuniciranja z javnostmi, zato se dobro zaveda, da je vsaka njena beseda pod drobnogledom. Zdi se, da je vse, kar reče, premišljeno, in da to tudi resno misli. Prav ta njena avtentičnost, pristnost, ki je redko prisotna pri voditeljih, je del njenega uspeha. Pa tudi dejstvo, da prisluhne kritikam in jih skuša upoštevati. 

Takšen pristop ima že vse od 2017, ko je prvič prevzela vodenje države. Da dobro obvlada krizne razmere in največje svetovne izzive, je pokazala že pred pandemijo. V njenem prvem mandatu so se zgodili potres, teroristični napad, izbruh vulkana in pandemija. Marca 2018 je po strelskem napadu na mošejo v Christchurchu jasno in nedvoumno obsodila nasilje in stopila v bran napadeni muslimanski skupnosti ter nemudoma sprejela strožjo zakonodajo o strelnem orožju. 

"Novozelandčani so sledili Jacindi Ardern in stopili na stran žrtev grozljivega dejanja. S tem, ko je pokazala odločnost, empatijo in razumevanje, je Jacinda Ardern začela proces celjenja družbe po strelskih napadih. Uspelo ji je združiti Novo Zelandijo v trenutku, ki bi lahko postal zelo razdvajajoč za državo," je za britansko revijo Marie Claire ocenil aktivist za človekove pravice Philip Baldwin. S tem svojim odzivom je ljudem pokazala, kako se da na nasilje odgovoriti drugače kot s povračilnimi ukrepi, ki le še poglobijo spiralo nasilja.

Kaj se lahko od Jacinde naučijo podjetja?

Krizno vodenje je sposobnost, ki od vodje zahteva jasno in odprto komunikacijo. "Zaupanje ljudi tudi v težkih časih vodja pridobi s poštenim, transparentnim, dobronamernim, predvidljivim delovanjem in komuniciranjem v dobro ljudi in družbe, pri čemer je sam za zgled tistega, kar pričakuje od svojih ljudi. Dobro vodenje in ustrezna komunikacija zdaj res naredita razliko, ki jo potrebujejo državljani,  podjetja, organizacije, vsakdo med nami," pravi Pondelkova. 

Ustrahovanje ljudi tudi v podjetju lahko naredi več škode kot koristi. Zato je treba ubrati podoben pristop, kot ga ima Jacinda. "Le da je razlika v tem, da vodstvo z ostalimi sodelavci komunicira zelo odprto z grafičnimi projekcijami, kaj to pomeni za njihovo prihodnost in morebitnimi ukrepi. Ter predvsem spodbuja lastno kreativnost in inovativnost, ki lahko prinese nižje stroške in nove rešitve. Na ta način zaposlene motivira in jih odvrne od negativnih misli. Tudi če zdaj nimajo denarja za nagrade," poudarja Krajnc.

Tisto, kar družbo in podjetja rešuje v hudih razmerah, sta zaupanje in profesionalizem, pravita strokovnjaka na področju kriznega vodenja in kriznega komuniciranja. "Zdaj je čas za odločno, fleksibilno, a tudi empatično vodenje in prav takšno komunikacijo. Če želimo pomagati sodelavcem, moramo pomagati vodstvom in jih ustrezno podpreti," pravi Pondelkova.

Ker smo trenutno v negotovem času, ko še ocenjujemo tveganja, ranljivosti in se prilagajamo razmeram, pa se moramo pripraviti tudi na čas po koroni, ki bo za gospodarstvo še zahtevnejši, meni Pondelkova. "Zato je res pomembno, da podjetja v očeh zaposlenih in naših poslovnih partnerjev ostanemo kredibilen in zaupanja vreden partner, na katerega se deležniki lahko zanesejo. Z deležniki je treba odkrito komunicirati o morebitnih težavah, začenši z odkritimi pogovori z zaposlenimi," pravi. 

Zdaj namreč zaposleni bolj kot kdajkoli poleg vseh zaščitnih ukrepov prej potrebujejo dobro vodenje in občutek, da bomo poskrbeli zanje in da bodo tudi oni lahko dobro poskrbeli za bližnje. "Če bomo v teh nemirnih časih zmogli dati sodelavcem spoštovanje, zaupanje in varnost, dobro vodenje in ustrezno komunikacijo, bodo lahko bolj mirno in bolj uspešno opravljali svoje delo in tudi rezultati bodo boljši, čeprav morda ne bomo dosegli vseh zastavljenih ciljev. A obdobje negotovosti se bo enkrat končalo in lahko bomo šli skupaj naprej," pravi strokovnjakinja.

Kot pravi, v kriznih razmerah na površje pridejo neverjetne skrajnosti. V nas se prebudijo najboljše in najslabše lastnosti. "Če želimo, da prevlada dobro, ta trenutek potrebujemo dober krizni management in zavestno odločitev in odgovornost vsakega med nami, da ostanemo ljudje, da poskrbimo drug za drugega, za dobro vodenje in poštene odnose z vsemi našimi deležniki, v prvi vrsti z zaposlenimi. To nam bo omogočilo čim boljši izhod iz te slabe situacije in stabilnejše poslovanje v prihodnosti," še zaključuje Pondelkova.