Saj po novem letu ... slabše bo!

Z novim letom bo v praksi namreč zaživela reforma socialnih prejemkov iz javnih sredstev. Država bo tako z novim letom ukinila državne pokojnine. Te trenutno prejema nekaj čez 15.000 upokojencev, starejših od 65 let, ki nikoli niso plačevali socialnih prispevkov. Te bo nadomestila nova oblika socialnih transferjev, zaprosili bodo lahko za socialno pomoč in varstveni dodatek, kar bo skupaj znašalo okoli 450 evrov na mesec in je sicer res precej več kot zdajšnjih 200 evrov, kolikor je znašala državna pokojnina.

A do tega ne bodo upravičeni vsi. Nova 'državna pokojnina' se bo namreč po novem nanašala na premoženje celotnega gospodinjstva in ne bo več pravica posameznika. Od dobrih 15.000 prejemnikov državnih pokojnin jih bo ta status ohranilo okoli 1.000, kar pomeni, da bo večina ljudi ostala brez tega prejemka.

Poleg tega ministrstvo ocenjuje, da bo petina upokojencev izgubila varstveni dodatek; na novo ga bodo pridobili kmečki upokojenci in obrtniki z nizkimi pokojninami.

Imeli bi socialno in varstveni dodatek? Kar, kar … A boste vrnili!

Kot socialna pomoč bo odslej tudi varstveni dodatek po novem letu vračljiv prejemek. Na kratko, če ga boste želeli imeti tudi po 1. 1. 2012, ga bodo po vaši smrti vračali vaši otroci ali drugi dediči (brez obresti). Če jih s tem ne želite obremenjevati in mislite, da lahko preživite tudi brez tega zneska, pa se lahko varstvenemu dodatku odpoveste, to storite tako, da svojo odločitev Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sporočite do konca tega leta.

In če ste slučajno pomislili, da bi se še pred 1. januarjem odpovedali premoženju, obdržali varstveni dodatek in svojce obvarovali vračanja, se je država odločila, da takšna oseba ne bo dobila varstvenega dodatka, saj je po lastni krivdi ostala brez premoženja. Država pa lahko takšno darilno pogodbo tudi izpodbija. Enako velja za pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja

Kakšne pokojnine imamo trenutno?

Povprečna neto pokojnina z varstvenim dodatkom je bila oktobra letos 578,45 evra. Povprečna starostna pokojnina je znašala 624,09 evra, invalidska pokojnina 498,56 evra in družinska oz. vdovska pokojnina 430,60 evra.
Najnižja pokojnina za 15 let delovne dobe je znašala 192,91 evra, kmečka pokojnina po SZK 234,25 evra, kmečka borčevska pokojnina po SZK (431.čl.) 468,50 evra in državna pokojnina 183,54 evra.

Upokojencev, ki prejemajo do 500 evrov pokojnine, je bilo 36,2 odstotka (139.081), tistih, ki prejemajo od 500 do 1.000 evrov, je bilo 53,9 odstotka (210.623), tistih, katerih pokojnina je znašala od 1.000 do 1.500 evrov, je bilo 8 odstotkov (31.152), in tistih, ki so prejeli nad kot 1.500 evrov pokojnine, je bilo v oktobru 2011 2,5 odstotka (9.783).

Najvišjo pokojnino je oktobra prejemal upokojenec, recimo mu Janez, ki je dobil izplačanih 2.261,70 evra. Ker je to seveda daleč nad povprečjem, smo Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje vprašali, kakšne pogoje je treba izpolnjevati za takšno pokojnino. 'Znesek je posledica odmere od najvišje pokojninske osnove, 51 let pokojninske dobe (upoštevan tudi višji odmerni odstotek zaradi kasnejšega odhoda v pokoj v višini 7,2 odstotka) ter odbitka akontacije dohodnine v višini 303 evre,' so nam pojasnili.

Omenjeni upokojenec je tako delal precej dlje, kot je med Slovenci običajna in želena praksa. In kmalu se mu bo (pri dolžini dela, ne višini pokojnine) zagotovo pridružil še kdo, dvig upokojitvene starosti je namreč neizbežen. Precej tiho to priznavajo tudi kandidati za sestavo nove vlade.

Kaj so nam povedali, oziroma, kdo se je raje izognil konkretnim odgovorom na vprašanje, kako si v prihodnosti predstavljajo slovenski pokojninski sistem, tisti, ki naj bi to državo (so)ustvarjali v prihodnje, pa lahko preberete tukaj.
 

Spremljajte nas na Facebooku!