Če opravite pogovor sami s seboj, se lahko kaj hitro odločite, ali boste kolo uporabljali za cestna popotovanja, gorsko kolesarjenje, hitrostne dirke ali celo kombinacijo naštetega. "Ko se potencialni kolesar odloča, kakšno kolo izbrati zase, naredi dve klasični napaki,“ opozarja Borut Škerlj, dolgoletni kolesar, serviser in prodajalec koles. Kot prvo navaja dejstvo, da potencialni kupci pri nakupu pogosto že vnaprej (še preden se odločijo, kakšno kolo bodo kupili) določijo maksimalno ceno, ki so jo pripravljeni odšteti. "Pozneje so lahko hitro razočarani, ko ugotovijo, v kakšnem razponu se cene gibljejo, zato se raje odločijo za nakup bolj poceni kolesa, ki jim tako ali tako ne ustreza ali pa kolesa sploh ne kupijo,“ je še dodal Borut Škerlj.

Druga napaka se nanaša na nadvse preveliko osredotočenost v blagovno znamko kolesa, zaradi česar je marsikdo pripravljen odšteti več denarja. "Pri tem pa se pozablja na pomembno dejstvo, da so bolj kot sama blagovna znamka kolesa pomembne komponente oziroma sestavni deli kolesa,“ je še povedal Borut Škerlj. Dobre vilice pri kolesu s priznano blagovno znamko ne bi smele povečati izhodiščne cene kolesa, če so ogrodje ali zavore kolesa slabe kakovosti. In obratno.

Dobre blagovne znamke imajo sicer v večini primerov boljšo servisno storitev in praviloma tudi večletno garancijo. Če se osredotočamo na blagovno znamko, je treba upoštevati tudi dejstvo, da na trgu obstajajo tudi neuveljavljene znamke, ki so zato cenejše, so pa z nizko stopnjo reklamacij in servisov lahko enako kakovostne kot priznane blagovne znamke. Slabost priznanih blagovnih znamk se tako po navadi skriva v višji ceni, prav tako so tovrstna kolesa privlačna za morebitno krajo.

Pri nakupu kolesa velja nepisano pravilo, da je najbolj ugoden čas za nakup konec ali začetek kolesarske sezone, torej med oktobrom in januarjem oziroma med februarjem in aprilom. Takrat naj bi predvsem v velikih trgovskih centrih ponujali kolesa tudi za polovico nižjo ceno. Treba pa je seveda poudariti, da trgovski centri pri raznih ugodnih ponudbah ne omogočajo ustrezne strokovne pomoči in imajo slabšo poprodajno vrednost kot specializirane trgovine.

V specializiranih trgovinah naj bi po Škerljevih besedah kolesa imela enako ceno skozi vse leto, saj se cene kakovostnih koles ne spreminjajo in "držijo ceno“ skozi celo leto. Je pa opozoril na tako imenovane popuste za prednaročilo novih modelov, kjer se kolo naroči in plača že v predsezoni, zato da se ga lahko sploh dobi do začetka sezone.

Rekreativni kolesarji, ki v povprečju kolesarijo vsaj dvakrat tedensko, bi morali odšteti za povprečno kolo nekje od 350 do 450 evrov, svetuje Škerlj. Škerlj še omenja, da so za nakup kolesa srednjega ali visokega cenovnega razreda (nad 500 evrov) bolj primerne specializirane trgovine, saj lahko ponudijo ustreznejše in bolj profesionalne nasvete. Točna cena kolesa je tako odvisna predvsem od opreme kolesa in materiala okvirja. Tako ima večina povprečnih kolesarjev kolo iz aluminija, ki je cenejše in je bolj vzdržljivo pri morebitnih padcih.

Manj pogosto se kolesarji odločajo za nakup kolesa iz titana ali karbona, ki je dražje in primerno bolj za profesionalne kolesarje. Pri končni ceni pa se prodajalca koles ne sme pozabiti vprašati glede garancije in morebitnega servisa kolesa. Po besedah Škerlja naj bi imela namreč večina specializiranih trgovin prvi servis brezplačen.

Rabljeno ali novo kolo?

Pri nakupu koles velja podobna logika kot pri nakupu avtomobila. V splošnem velja, da kolesa večino cenovne vrednosti izgubijo po prvih treh letih, potem pa ta upada sorazmerno bolj počasi, je še povedal Škerlj. Načeloma se nakup starega kolesa odsvetuje, saj ne vemo, v kakšnem stanju ter koliko lastnikov je zamenjal. Za razliko od avtomobilov se pogosto pri rabljenih kolesih ne priloži servisne knjižice. Povprečni kolesar pa tudi nima potrebnega znanja, saj ne ve, kako močno so obrabljeni deli, kdaj so bili zamenjani z novimi itd. Pogosto se s tovrstnimi nakupi ukvarjajo tisti, ki so strokovno in tehnično dobro podkovani in lahko hitro ocenijo, ali je ponujena cena za rabljeno kolo ugodna ali ne.

Treking, cestno, gorsko kolo ...?

Ko se boste odločili za nakup kolesa, imejte v mislih tudi poti, po katerih boste veselo poganjali novo kolo. Bo to cesta, makadam ali adrenalinska vožnja po gozdnih in gorskih poteh? Po Škerljevih besedah naj bi pri rekreativnih kolesarjih najbolj pogosto pot predstavljala kombinacija naštetega, zato se v večini primerov ljudje odločajo za treking kolesa, ki so primerna za različne poti in destinacije. Če pa kolesarite več kot štirikrat tedensko po različnih poteh (asfalt, gozdne poti ...), ni odveč razmisliti o nakupu dveh koles,  prilagojenih različnim terenom. Tako se namesto treking kolesa lahko odločite tudi za ločen nakup cestnega in gorskega kolesa, opozarja Škerlj. Začetna cena bo sicer višja, bo pa življenjska doba obeh koles zagotovo daljša kakor pri treking kolesu, ki je lahko zaradi različnih površin pri kolesarjenju tudi prej dovzeten za morebiten servis.