Dedujejo dediči iz prvih treh redov, deleži pa so odvisni od različnih faktorjev. Dedno pravo narekuje dedovanje po dednih redih, dopušča pa tudi razne posebnosti. In običajno se zgodi, da je posebnosti na vsaki strani kar precej.

Prvi dedni red
Prvi dedni red so otroci oziroma potomci, zakonec in zunajzakonski partner. Posvojeni otroci se štejejo enako kot biološki otroci! Dediči v prvem dednem redu dedujejo v enakih deležih.

Omeniti je potrebno tudi vstopno pravico. Če je kakšen zapustnikov potomec umrl pred dedovanjem, dediščino, ki bi jo dedoval, prevzamejo otroci oziroma vnuki.

Drugi dedni red
Starši, zakonec in zunajzakonski partner. Če zapustnik nima potomcem oziroma, če ti ne dedujejo, potem partner deduje v drugem redu skupaj s starši ali njihovimi potomci.

Torej, štarši dedujejo polovico, druga polovica pa gre zakoncu oziroma partnerju. V primeru, da starši ne dedujejo in nimajo otrok, potem zakonec deduje celotno zapuščino.

Tretji in zadnji red
V primeru, kadar ni dedičev prvega in drugega dednega reda ali ti ne dedujejo, potem zapuščina pripada dedkom in babicam. Polovica staršem po materini strani in polovica po očetovi. Tudi tukaj je potrebno upoštevati vstopno pravico.
In na tem mestu se dedovanje tudi konča.

Če po umrlem ni dedičev iz omenjenih redov, potem zapuščina postane last Republike Slovenije. Tudi, če ima Janez še vedno živega 'mrzlega' strica, ne bo dedoval on, ampak bo šlo premoženje v roke države.

Odvetnika Bojana Grubarja iz Maribora smo prosili, da nam pojasni, kako se deduje v naslednjih situacijah.

Zgodba 1 – Joško je za seboj zapustil hišo, osebni avtomobil in nekaj denarja na vezani vlogi na banki. Dedovali bodo žena Micka ter sinova Kekec in Rožle. Kako bodo dedovali?

Odgovor: vsak dedič bo dedoval 1/3 zapuščine.

Zgodba 2 – Zaradi nesrečnega padca je družina Jazbec izgubila 30-letno Cvetko. Cvetka je bila lastnica stanovanja, osebnega avtomobila, za katerega še vedno ni izplačan kredit ter nekaj denarja na osebnem računu. Denar na računu je izginil, ostalo pa bodo dedovali. Oče Ivan, mama Katarina, brat Domen in partner Valter. Mateja in Valter nista bila poročena, sta pa skupaj živela 3 leta (Mateja je imela v stanovanju stalno prebivališče, Valter pa začasno). Kako bodo dedovali?

Odgovor: skladno z določbo 14. čl. Zakona o dedovanju pokojničini starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih, pokojničin zakonec (izvenzakonski partner) pa deduje drugo polovico zapuščine. Brat Domen ne deduje ničesar.

Zgodba 3 – Po dolgotrajni bolezni je umrla babica Hedvika. Za njo bodo dedovali hčerka Frančiška, vnuka Anže in Simon (njun oče je bil sin Hedvike), za dediščino pa se bori tudi Francelj, sin iz prvega zakona pokojnega dedka Matička. Dedujejo le babičino lastnino, ker je po dedku vse podedovala babica. Del zapuščine je velika kmetija ter polja in gozdovi. Kako bodo dedovali?

Odgovor: hči Frančiška deduje eno polovico zapuščine, vnuka Anže in Simon dedujeta vsak ¼ zapuščine. Francelj ne deduje ničesar, saj bi svoje dedno upravičenje moral uveljavljati ob smrti svojega pokojnega dedka in očitno je, da se je dedovanju odpovedal, zato ne deduje ničesar.

Zgodba 4 – Predmet dedovanja za pokojnim Martinom je mala njiva, stanovanje ter osebni avtomobil. Vse razen avtomobila je Martin pridobil v času prvega zakona, le osebni avtomobil je kupil po poroki z Kruelo. Med dediči so poleg Kruele tudi otroci iz prvega zakona – Mike, Monika in Jalen. Kako bodo dedovali?

Odgovor: vsi dediči bodo dedovali v enakih delih.