Naša lokalna trgovina je bila zaprta na praznični petek in soboto, 1. in 2. maja, medtem ko je bila v nedeljo, 3. maja, odprta krajši čas. Pod objavo na Facebooku o najavi odprte prodajalne v nedeljo je bil komentar: "V nedeljo se usedite in si skuhajte kavo. Dovolj ste garale!" Da, med novim koronavirusom se je ustavil ves svet, niso pa se denimo ustavili zaposleni v trgovinah z živili. Delali so od prvega dne, ko so drugi ostali doma in vsaj sprva brez vsake zaščite.

Je lahko krizni dodatek izplačan v recimo bonih?

Krizni dodatek je v skladu z interventnim zakonom namenjen zaposlenim, ki v zasebnem sektorju delajo v času epidemije novega koronavirusa, z izjemo finančnih družb in zavarovalnic ter porabnikov državnih ali občinskih proračunskih sredstev. Izplača se glede na obseg opravljene mesečne delovne obveznosti, v primeru delne odsotnosti je sorazmerna višina dodatka. Znesek mesečnega kriznega dodatka, ki znaša 200 evrov, se torej sorazmerno zmanjša, če zaposleni ni delal ves mesec.

Vsakemu zaposlenemu, ki dela in katerega zadnja plača ni presegla trikratnika minimalne plače (trikrat 940,58 evra), torej pripada mesečno še dodatnih 200 evrov, če je polno delal ves mesec. Zaposleni je do kriznega dodatka torej upravičen za dneve, ko dela, pri čemer ni pomembno, ali dela na sedežu delodajalca ali od doma. Za dneve, ko ni delal zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti, se krizni dodatek ne izplača, so razložili na Finančni upravi.

Po pojasnilih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mora biti krizni dodatek izplačan v denarju in ne denimo v vrednostnih bonih, "saj zakon določa da se krizni dodatek "izplača" in ureditev ne predvideva drugih načinov izvedbe tega prejemka". Krizni dodatek je tudi oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Od izplačila se namreč ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost, niti akontacija dohodnine, dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine, so navedli na Finančni upravi. 

Kaj storiti, če niste prejeli kriznega dodatka?

Kaj pa lahko stori zaposleni, ki mu delodajalec ni izplačal kriznega dodatka, čeprav je upravičen do njega? Kam lahko poda prijavo in kolikšne so zagrožene kazni za delodajalca? Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odgovarjajo, da zakon določa avtomatizem oprostitve plačila prispevkov, zato so vsa oproščena podjetja zavezana izplačati krizni dodatek. "Predlagamo, naj se zaposleni najprej z zahtevo obrne na delodajalca, nato pa tudi na Inšpektorat za delo, ki je pristojen za nadzor," svetujejo.

Po pojasnilih ministrstva bo neizplačilo dodatka sicer nadzoroval Inšpektorat v okviru siceršnjih pristojnosti, zaposleni pa ima tudi sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Na Inšpektoratu so podrobneje razložili, da je tudi krizni dodatek prejemek iz delovnega razmerja in da neizplačani prejemki iz delovnega razmerja predstavljajo terjatev iz delovnega razmerja, ki jo lahko delavec v skladu s četrtim odstavkom 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) uveljavlja pri delodajalcu ali neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. Dobro je vedeti tudi, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih.

Inšpektorat za delo lahko ob ugotovljenih kršitvah glede neizplačanih prejemkov iz delovnega razmerja izreče z zakonom predpisano sankcijo, ima pa tudi možnost prijaviti kaznivo dejanje, če so izkazani elementi kaznivega dejanja. Nima pa pristojnosti ukrepanja v primerih izterjave denarnih terjatev, ki jih mora zaposleni uveljavljati pri delodajalcu oziroma na delovnem sodišču. Interventni zakon pa trenutno ne določa prekrška za kršitev drugega odstavka 33. člena, ki predvideva izplačilo kriznega dodatka. "Vendar smo seznanjeni, da je vlada že sprejela spremembe zakona, ki za kršitev obveznosti izplačila dodatka po novem določa prekršek, in sicer globo od 3000 do 20.000 evrov," so dodali.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!