Časovno bančništvo se je razvilo v 80. letih prejšnjega stoletja, idejni oče tovrstnega načina izmenjave pa je profesor Edgar Cahn, ki je razvil nov pristop k socialni državi in družbeni pravičnosti. Kriza ter z njo povezane nepravičnosti pa so spodbudile študente Pedagoške fakultete v Ljubljani, da se tudi v Sloveniji uveljavi tako imenovana ideja o časovnem bančništvu.

Pri časovnem bančništvu si storitve med seboj izmenjujejo po načelu ura za uro. Znotraj časovne banke lahko tako unovčite katero koli storitev, ki jo ponujajo preostali člani, v zameno pa morate tudi vi vložiti uro dela, ki se v banki zapiše. Če bi kdo na primer potreboval kidanje snega, bi za to delo lahko poklical kar nekdanjega šolskega ministra Gabra. Ta je v tako imenovano časovno banko vložil nekaj ur kidanja, v zameno pa si lahko izbere neko drugo delo, finančno svetovanje, likanje ...

Kako sploh deluje časovna banka

Člani drug drugemu opravljajo storitve. Časovna banka omogoča izmenjavo dela, ki ga radi opravljamo in smo ga pripravljeni opraviti za druge, v zameno za delo, ki ga potrebujemo in ga drugi lahko opravijo namesto nas. Recimo, da ponujate sprehajanje psov, drug član pa ponuja učenje španščine. Ko nekomu, ki je tudi član vaše časovne banke, sprehajate psa eno uro, se na vaš račun doda ena delovna ura, ki jo lahko glede na dogovor z drugim članom izkoristite kadar koli in kjer koli. Če se neizmerno želite naučiti špansko, lahko seveda izberete učenje španščine. Posameznik lahko tako na individualnem računu zapisuje ure za opravljene storitve, te pa lahko zamenja za tiste storitve, ki bi se jih rad naučil in mu to ponujajo drugi člani.

Na strani ponudbe prevladujejo storitve, kot so poučevanje, likanje in pospravljanje, dostave, prevozi in podobno. Povpraševanja pa je veliko za različne specifične zadeve, na primer učenje gledališkega nastopanja, oblikovanja balonov, izdelavo nakita, učenja različnih jezikov in podobno. Na eni izmed info točk smo izvedeli, da je v bazi okoli 30 ponudb storitev in okoli 20 primerov povpraševanja po storitvah, ki jih ponuja oziroma za njimi povprašuje več kot 30 aktivnih članov. Časovna banka je za zdaj organizirana v Ljubljani, kmalu pa je pričakovati podružnice tudi drugod po Sloveniji, saj so cilji Društva časovna banka razširitev časovnih bank v deset krajev po Sloveniji.

Lahko pa še dodamo, da je v teh kriznih časih časovna banka zdrava alternativa denarni menjavi, saj gre med drugim tudi za način socialnega povezovanja ljudi, ki prispeva k bolj nazornemu, nekapitalistično usmerjenemu pogledu na delo. Prav tako pa odpravlja glavno pomanjkljivost v denarnem sistemu, ki se je v preteklosti izkazala za vzrok pri nastanku finančnih kriz – prekomerno zadolževanje oziroma čezmerno tiskanje denarja.