Poleg tega se večina slovenskega prebivalstva glede na materialni standard samouvršča v nižji družbeni srednji razred, in sicer 48 odstotkov vprašanih, kažejo podatki nove javnomnenjske raziskave Slovenski utrip, ki jo pripravlja Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici.

Anketa kaže, da se ženske samouvrščajo nižje kot moški, obenem se samouvrščanje v veliki meri ujema s stopnjo izobrazbe, z ocenami splošnega standarda, najbolj pa z oceno lastnega materialnega stanja.

V anketi, ki je trajala od 30. marca do 2. aprila, so v reprezentativnem vzorcu zajeli 900 anketirancev in jih spraševali, kako ocenjujejo svoj materialni standard, kako gledajo na prihodnost, koliko časa bo kriza po njihovem mnenju še trajala, v kolikšni meri se bojijo izgube zaposlitve in kako ocenjujejo vladne ukrepe.

Večina anketirancev (42,1 odstotka) meni, da bo gospodarska kriza trajala več kot eno, a največ tri leta. Da bo kriza trajala več kot tri leta, jih meni 31,9 odstotka anketirancev. O dolgotrajnosti krize pa so najbolj prepričani tisti, ki se uvrščajo v nižji razred.

Dosedanje vladne protikrizne ukrepe večina (36 odstotkov) vprašanih ocenjuje, da gredo v pravo smer, a da so nezadostni. Kot neprimerne jih ocenjuje 30 odstotkov, kot povsem primerne pa deset. Da je reševanje krize odvisno predvsem od drugih, pa meni 15 odstotkov vprašanih. O neprimernosti ukrepov so razmeroma najbolj prepričane osebe z dohodki pod 500 evrov, volilci SDS in tisti, ki ne podpirajo vlade.

37 odstotkov vprašanih meni, da obstaja realna nevarnost, da v naslednjih mesecih izgubijo službo, medtem ko jih 59 odstotkov meni, da ne. Izguba zaposlitve se zdi najbolj verjetna nižje izobraženim, osebam z nižjimi dohodki in srednji starostni skupini.

Anketiranci so z veliko večino (45,5 odstotka) ocenili, da živijo danes približno enako kot pred štirimi leti. 35,9 odstotka jih meni, da živijo slabše, da živijo veliko slabše, pa ocenjuje osem odstotkov anketirancev. Življenje danes ocenjuje kot boljše devet odstotkov vprašanih, veliko boljše pa 1,6 odstotka anketirancev.

Ocena osebnega življenjskega standarda je nekoliko boljša od ocene splošnega standarda, kar kaže na občutek ljudi, da živijo drugi še slabše od njih samih. Rezultati še kažejo, da 49,4 odstotka vprašanih meni, da se bo čez štiri leta živelo slabše ali veliko slabše. 26,6 odstotka jih meni, da približno enako, da bo življenje bolje ali veliko bolje, pa jih meni 24 odstotkov.

V anketi je večina anketirancev (41 odstotkov) srednje zadovoljna z materialnim standardom. Zelo zadovoljnih je 3,7 odstotka, najmanj zadovoljnih pa 10,9 odstotka. Osebni standard višje ocenjujejo tisti z višjimi dohodki, moški so z osebnim materialnim standardom bolj zadovoljni kot ženske, prav tako pa zadovoljstvo narašča z izobrazbo.

Sedanjo vlado podpira 54 odstotkov anketirancev, medtem ko jih 34 odstotkov ne. Podpora vladi je večja med osebami z višjimi dohodki in tistimi, ki se samouvrščajo v višje razrede. Podpora je največja med osebami z visoko ali višjo, najmanjša pa med osebami s poklicno izobrazbo.